Azilna politika brez posluha

Slovenija želi v Kazahstan vrniti člane tam preganjane verske manjšine

Zavrnjeni prosilci za azil

Zavrnjeni prosilci za azil
© Samo Bešlagič

V Slovenijo so se zatekle tri kazahstanske družine, ki po veroizpovedi pripadajo salafitom, sunitski muslimanski manjšini. Pripovedujejo o preganjanju in mučenjih, vendar so jim bile prošnje za azil zavrnjene, saj naj ne bi bile dovolj dobro argumentirane. Pojavlja se vprašanje, kaj v Sektorju za azil sploh vejo o Kazahstanu.
To ni najbolj zgledna država, niti za že sicer nizke standarde srednjeazijskih držav. Naklonjenost zahoda si kupuje s sodelovanjem v vojni proti terorizmu, ki pa ga vsaj delno izkorišča za obračunavanje s salafiti. Slednji se zavzemajo za vrnitev k temeljem islama in so kot takšni v Kazahstanu nezaželeni ter izpostavljeni represiji. Ker se ne želijo registrirati kot verska skupnost, so kazensko preganjani, po poročanju humanitarnih organizacij pa so podvrženi tudi policijski brutalnosti, mučenjem in zapornim kaznim. Človekoljubna organizacija Memorial Human Rights Center, ki nadzira spoštovanje človekovih pravic v osrednji Aziji, je v obsežni raziskavi zabeležila številne primere sistematičnega preganjanja salafitov v Kazahstanu. Najpogosteje jih doletijo hišne racije brez neodvisnih prič, v katerih jim policisti podtikajo heroin ter orožje, v celicah pa jih potem mučijo in zahtevajo, da se odrečejo svoji veri. Nemalokrat jih sodišče obsodi na visoke zaporne kazni, oblast pa proti njim vodi tudi propagandno vojno, češ da pripadajo terorističnim in militantnim skupinam.
Mimogrede, ne gre samo za salafite. Predsednik države Nazarbajev je v govoru januarja letos javno napadel verske manjšine, češ da pomenijo grožnjo nacionalni varnosti ter vrednotam. Varnostne sile so po poročanju Amnesty International takoj povečale svojo represijo tudi nad evangeličani, Jehovovimi pričami itd. Human Rights Watch pa je ostro kritiziral odločitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ko je Kazahstanu dodelila vlogo predsedujoče države za leto 2010. OVSE-jeva načela človekovih pravic so v nevarnosti, so zapisali v HWR.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.