(Ne)izobraževanje romskih otrok

Ministrstva ne zanima, ali otroci obiskujejo šolo ali ne

Letošnje šolsko leto bo za romske otroke prav posebno, vlada namreč »bršljinski model« izobraževanja romskih otrok širi na vso državo. Seveda, problem je v tem, da gre za model, ki temelji na segregaciji Romov. Pa to ni edini problem, politiki je namreč povsem vseeno, ali se romski otroci izobražujejo ali ne.
Uradno stališče vlade je seveda drugačno, saj bi v nasprotnem primeru imeli težave na ravni EU. Vendar pa gre samo za formalizem, saj zakonodaja zahteva samo vpis otrok, torej tudi romskih, v osnovno šolo. V nasprotnem primeru starše doleti sankcija. Romski otroci so zato vsi po vrsti vpisani, vlada pa se z vključenostjo romskih otrok postavlja pred EU. Mnogi izmed vpisanih otrok v učilnice stopijo le tu in tam, nekateri pa sploh nikoli. Na razhajanja med statistiko in realnostjo so opozorili pri Amnesty International Slovenije, potrdili pa so jih tudi v uradu varuhinje človekovih pravic: »Ugotovili smo, da gre za pomanjkljivost v Zakonu o osnovni šoli (ZOsn), saj uvaja sankcijo, ki je ni mogoče uporabiti. Nepošiljanje otroka k pouku namreč po ZOsn ni prekršek.« To dokazuje tudi sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport, v katerem so se odločili, da ne bodo ukrepali zoper starša dveh romskih deklic, ki sta vpisani, šole pa dejansko ne obiskujeta: »V konkretnem primeru dejanski stan prekrška ni podan, ker ni mogoče trditi, da zaradi neobiskovanja pouka učenci ne bodo izpolnili osnovnošolske obveznosti, če se za izpolnitev osnovnošolske obveznosti po izrecni določbi 3. in 109. člena ZOšn šteje, da je osnovnošolska obveznost izpolnjena po devetih oziroma osmih letih izobraževanja.« V prekršku so torej le starši, ki svojega otroka osemkrat ali devetkrat ne vpišejo v šolo.
Gre za pomanjkljivo zakonodajo še iz časov prejšnjih vlad. Vidni predstavniki te vlade pa so pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami na shodu pred vlado hujskali razjarjeno množico, ki je zahtevala romsko kri, dve leti kasneje pa preselili družino Strojan.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.