Urša Marn

24. 7. 2008  |  Mladina 30  |  Politika

Tajkunizacija s podporo države

Minister Vizjak se ne obremenjuje z usodo 160 delavcev tekstilne tovarne IBI Kranj, ki bodo jeseni tudi po krivdi države ostali brez služb

Tekstilno podjetje IBI Kranj gre v likvidacijo

Tekstilno podjetje IBI Kranj gre v likvidacijo
© Samo Bešlagič

Usoda delavcev tekstilne tovarne IBI Kranj je bila zapečatena decembra lani, ko je bil 85,05-odstotni delež podjetja za tri milijone evrov prodan javnosti neznanemu Boštjanu Marovtu. Mnogi so napovedovali, da bo Marovt podjetje likvidiral in s tem zaslužil, saj naj bi bilo celotno premoženje tekstilne tovarne vredno vsaj dvajset milijonov evrov, torej vsaj šestkrat toliko, kolikor je odštel za nakup deleža. Zdaj se napoved uresničuje. Nadzorni svet IBI Kranj je za 4. avgust sklical skupščino, ki bo odločala o likvidaciji.
Marovtu se je nakup splačal, vložek bo zgolj s prodajo zemljišča vsaj potrojil. Tovarna stoji na elitni lokaciji v Kranju, njeno zemljišče obsega 45.000 kvadratnih metrov in je po mnenju nepremičninskih agentov vredno devet do dvanajst milijonov evrov. Premoženje obsega še 72 delovnih strojev, od katerih jih je približno trideset novih, šestnajst stanovanj v Kranju, dve stanovanji v Barbarigi ter delnice Zavarovalnice Triglav v vrednosti 1,5 milijona evrov. Za likvidacijo nekoč uspešnega podjetja je potreben le še formalni sklep, pri čemer zapletov ni pričakovati, saj ima Marovt v lasti 90 odstotkov podjetja. Likvidacija pomeni, da bo 160 delavcev ostalo brez služb.
A to ni vse. Ker je podjetje delavcem dolžno izplačati odpravnine, je Marovt julija ukinil nočno in popoldansko izmeno. Na ta način je delavcem zmanjšal plače, zato da bo odpravnina za več kot deset odstotkov nižja. Poleg tega pa šestnajst delavcev trepeta, da bodo jeseni ostali tudi brez strehe nad glavo, saj z družinami živijo v stanovanjih v lasti podjetja, te pa bo Marovt ob likvidaciji verjetno prodal. Tekstilne delavke namreč zaslužijo 500 evrov neto mesečno, pa še to le, če delajo v treh izmenah. Medtem ko delavci razmišljajo, kje bodo preživeli zimo, Marovt živi lagodno. Na približno pet tisoč kvadratnih metrov veliki parceli v Podvinu pri Žalcu gradi hišo z bazenom ter hangarjem in pristajalno stezo za helikopter.
Vse skupaj bi bila še ena trpka zgodba kapitalizma, če ne bi bila v posel vpletena tudi država oziroma paradržavni sklad Sod, ki ga vodi član vladne NSi Marko Pogačnik. Sod se je lani odločil, da svoj 16,52-odstotni delež v IBI proda, ker podjetje od leta 2003 beleži negativni izid iz poslovanja, čisti prihodki pa padajo že od leta 2004. Tako je Sod skupaj s Kad in D.S.U. že oktobra 2006 objavil poziv za zbiranje ponudb, ker pa je bila najvišja ponujena cena le 15.500 tolarjev za delnico, so ponudbe zavrnili. Javni razpis so ponovili marca lani, brez uspeha. Sod se je nato konec avgusta skupaj z ostalimi večjimi lastniki odločil za objavo razpisa za skupno ponudbo za prodajo 85,05-odstotnega deleža v IBI Kranj. V paketni prodaji so poleg Soda sodelovali še NFD Holding, KD kapital, Pondera, GBD, Tatjana Tanay, Adriatic Slovenica in D.S.U. Na razpis sta prispeli dve ponudbi. Sledila je dražba, na kateri je bil 85,05-odstotni delež po ceni 33 evrov za delnico prodan Tkanini Celje, ki je v lasti Marovtovega podjetja Max-Rent. Le nekaj tednov pozneje je Tkanina Celje kupljeni delež prodala družbi Smark, za katero prav tako stoji Marovt.
Sod je s prodajo 16,52-odstotnega deleža iztržil 586.311 evrov, k temu pa je treba prišteti še v lanskem letu izplačano dividendo v višini 34,20 evra in zmanjšanje kapitala v prvi polovici lanskega leta v višini 29,51 evra na delnico (šlo je za prodajo 7.861 delnic Gorenjske banke). Skupni iztržek Soda ob umiku iz naložbe je tako znašal 96,71 evra na delnico ali 1,7 milijona evrov. Na Sodu pravijo, da so se za prodajo deleža odločili, ker so si s tem zagotovili izhod iz zaprte delniške strukture, iztržili pa maksimalno kupnino.
A zakaj je Sod svoj delež prodal prav Marovtu, ki ni imel namena nadaljevati proizvodnje? Naši viri pravijo, da naj bi se Pogačnik za prodajo Marovtu odločil, ker naj bi bila prijatelja in ker naj bi se mu tako zahvalil za podporo državi pri prodaji podjetja Iskraemeco Egipčanom. Marovt je bil takrat namreč direktor družbe pooblaščenke Iskraemeco DUS.
Pogačnik prijateljske vezi z Marovtom zanika. A njune poslovne poti so se nenavadno pogosto križale. Ko je Sod prodal Pozavarovalnico Sava, je Maroltovo podjetje Max-Rent še pred začetkom uvrstitve Save Re na borzo kupilo za milijon evrov delnic in se uvrstilo med največje delničarje. Kdo je Max-Rentu prodal ta paket delnic, ni znano, so pa svoj delež sočasno zmanjšali kritni skladi Prve osebne zavarovalnice (član nadzornega sveta je prav Marovt) in Poteze, ki je med večjimi lastniki omenjene zavarovalnice. Tudi sicer je Marovt poslovno aktiven predvsem v družbah, ki jih obvladuje NSi. Konec lanskega leta so podjetja v lasti Marovta okrepila v lastništvu Zavarovalnice Triglav, v kateri je Sod zmanjševal delež. Marovtovo podjetje P33 je bilo v začetku leta med kandidati za nakup Kadovega in Sodovega deleža v Palomi, kjer je bila do nedavna članica uprave Mateja Perger (NSi), nekoč namestnica direktorja v družbi Koloniale Veletrgovina - kjer je delal tudi Marovt.
Pričakovali bi, da se bo ob usodi delavcev zganil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, član SDS, ki se tako zavzeto bojuje proti tajkunom. A nič od tega. Na vprašanje, kako namerava zaščititi 160 delavcev, ki bodo ostali brez služb, in 16 družin, ki bodo ostale brez stanovanj, na ministrstvu odgovarjajo: »Prepričani smo, da je dovolj pravnih podlag za zaščito morebitnega kršenja pravic delavcev, zato dvomimo, da ne bodo uporabljene. Ne moremo pa vplivati na odločitve upravljalcev premoženja in lastnikov posameznih pravic ter jih komentirati.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.