24. 7. 2008 | Mladina 30 | Družba
Jatropha Curcas, rastlina prihodnosti
Indijske sanje so gorivna samozadostnost. Država spodbuja zasaditev 40 milijonov hektarjev s tem z oljem bogatim in neobčutljivim grmom.
Jatropha Curcas iz družine mlečkovk je po mnenju mnogih strokovnjakov rastlina, o kateri bomo v naslednjih desetletjih v energetskih razpravah še dosti slišali. O njej naj bi tekli pogovori običajnih ljudi v razvitem in nerazvitem svetu, od nje naj bi kmalu postali odvisni na vseh celinah, postala naj bi najpomembnejša produkcijska rastlina na planetu. Semena tega 3 do 5 metrov visokega grma so namreč štirikrat bogatejša z maščobami kot soja in celo desetkrat bogatejša od koruze.
Hektarski donos jatrofe je odvisen od sestave tal in količine vode in variira od 2 do 3 tisoč litrov olja, iz katerega je mogoče s postopkom transesterifikacije pridobiti zelo kakovosten biodizel. Donos je odvisen tudi od starosti grma, saj se lahko, če zraste do 8 ali celo 10 metrov, znatno poveča, celo podvoji. Zasaditev tropskega grma, ki izvira iz Srednje Amerike in uspeva tudi v izredno slabi zemlji, na sušnih, skoraj puščavskih območjih, bo tako indijska vlada spodbujala na različne načine, v naslednjih letih naj bi z njim zasadili kar 40 milijonov hektarjev, skoraj tretjino (!) vseh obdelovalnih površin v Indiji oziroma skoraj dvanajstino vsega indijskega ozemlja. Iz njegovih plodov pridobljeni biodizel naj bi z leti pokril več kot polovico vse današnje indijske porabe fosilnih goriv, ki je ocenjena na dva in pol milijona sodov na dan. Prav tako pa bi dala zaposlitev mnogim od 37 milijonov brezposelnih v državi in tistih pod pragom revščine, ki jih je v Indiji skoraj 300 milijonov.
Lokalni promotorji načrtujejo ustanovitev nekakšnih zadrug, ki bi združevale manjše pridelovalce, ki bi imeli skupaj kakih 2 tisoč hektarjev obdelovalnih površin in bi sprva skupaj nabavili potrebno strojno opremo za izdelavo olja. Gre za investicijo okoli 12 tisoč evrov za motorno stiskalnico s kapaciteto sto kilogramov semen na uro, skladišče za semena in hranjenje olja, ki bi ga potem prednostno prodajali na lokalnem trgu za potrebe prebivalstva, za ogrevanje in svetila na olje v hindujskih svetiščih in domovih, za delovanje starejših traktorjev in ostale opreme, šele presežek pa naj bi prodali za predelavo v biodizel. Takšna zadruga bi bila sposobna proizvesti tudi do 7500 ton olja na leto, stiskanje litra olja bi pridelovalca stalo manj kot dvajsetino evrocenta (!), tudi prevoz do lokalne zbirne postaje naj ne bi pomenil večjega stroška, saj bi za gorivo uporabljali kar iztisnjeno olje.
Prvih večjih količin olja za biodizel na globalnem trgu ni pričakovati prej kot čez pet let, saj grm do četrtega ali petega leta ne da omembe vrednega pridelka. Poleg tega pa je skoraj ves pridelek, ki je trenutno na voljo, namenjen prodaji semen in sadik za testne zasaditve vsepovsod po svetu, povpraševanje prihaja iz Burkina Fasa, Demokratične republike Kongo, Malija, Slonokoščene obale, Tunizije, Maroka, Sicilije. Združeni narodi že spodbujajo nasaditev jatrofe v Maliju in Burkina Fasu, tu so še posamezniki in organizacije, ki bi rade pomagale afriškim ljudstvom in njihovim gospodarstvom do spodobnega preživetja. Večje površine, zasajene z jatrofo, imajo že v Mjanmaru, Indoneziji in na Filipinih.
Pomemben atribut te industrijske rastline je, da ne bo povečevala globalne ogroženosti s pomanjkanjem hrane, saj raste tudi v takšnih razmerah, kjer hrane ni mogoče pridelovati. Res je, da v ugodnih razmerah z zadostno količino vode obrodi bistveno več, za revna ljudstva, ki (pre)živijo tudi z nekaj stotini evra na dan, pa bi vseeno pomenila svetlejšo prihodnost. Različne špekulacije namigujejo, da če bi bilo le 3 odstotke Afrike zasajene z jatrofo, bi ji to prinašalo milijarde evrov in bi se bogastvo iz držav OPEC-a lahko v naslednjih desetletjih preselilo v Afriko, Indijo, na Kitajsko, v Rusijo in v Južno Ameriko.
Vsestranska uporabnost
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.