Padel tudi Radovan!

Vsaka španska limonada je videti prav dolgočasno vsakdanja v primerjavi z novim Radovanovim življenjem, ki ga je živel pod pokroviteljstvom varnostne službe

/media/www/slike.old/mladina/karadi_copy1.jpg

© TV VK Kikinda

Novica, da so sredi Beograda aretirali Radovana Karadžića, je učinkovala kot atomska bomba: osupnila je državljane, osupnila politike, osupnila tujce, šokirala občila - vse je tako rekoč ohromilo spoznanje, da so našli najbolj iskanega haaškega begunca, ki je bil na begu kar dvanajst let. Osuplost je bila še večja, ker se zadnjih nekaj let Karadžić sploh ni omenjal kot tarča tistih, ki so si prizadevali za aretacijo. Ves čas se je govorilo o Ratku Mladiću, Mladićevo ime je bilo tisto, ki je oblikovalo odnos Evrope do Srbije.
Presenetljiv podatek, da je Radovan padel le nekaj dni po sestavi nove vlade v Beogradu, vsekakor dokazuje željo Borisa Tadića, da bi Srbija čim prej izpolnila svoje obveznosti do Haaga in da bi imela v odnosih z Evropo čiste račune. Seveda je šlo za vezano trgovino - mi vam Karadžića, vi nam čim ugodnejše pogoje za čim hitrejši vstop v EU. In seveda pri aretaciji nikakor ni šlo za poravnavo dolga do Karadžićevih žrtev ali za ravnanje v skladu z občutkom, da mora biti zločinec kaznovan, ampak je ta aretacija zgolj še en dokaz bizarnosti srbske družbe.
Očitno je namreč, da je varnostna služba, ki je Radovana aretirala, istega Radovana dejansko vsa ta leta varovala; njegova lažna identiteta - alternativni zdravilec, meditacijski guru, boem z dolgo sivo brado, ki se je posvetil iskanju vzvišenih duhovnih vrednot - je bila očitno zamišljena prav z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabljati leta in leta. Sliši se neverjetno, pa vendar je res, da se nobenemu od nekaj sto ljudi, ki so spoznali skrivnostnega dr. Dragana Dabića, ni niti sanjalo, da govori z bosanskim krvnikom, saj je ta spremenil naglas, nosil dolgo sivo brado in se vedel kot čudak, kakršni se pojavljajo v policijskih nadaljevankah, ki jih tako radi gledamo v prepričanju, da se kaj takega dejansko nikoli nikomur ne dogaja.
Pa se vendarle dogaja.
Zgodba o dr. Dabiću se je izmaknila nadzoru v hipu, ko se je razvedelo ne le, da je Radovan nemoteno potoval naokrog in imel predavanja po vsej Srbiji, ampak tudi, da ga je spremljala nova ljubezen, črnolasa Mila, s katero sta bila neločljiva! Vsaka španska limonada je videti prav dolgočasno vsakdanja v primerjavi z novim Radovanovim življenjem, ki ga je živel pod pokroviteljstvom varnostne službe. Ve se, da je imel vedno na voljo nekaj stanovanj, ve se, da je imel ob sebi le nekaj zvestih spremljevalcev, ve se, da je bil v času dveh mandatov Vojislava Koštunice tako prepričan o svoji varnosti, da je celo - ne boste verjeli - zahajal v kavarno Luda kuća v Novem Beogradu. Stene te kavarne krasijo Mladićeve in Karadžićeve fotografije in prav pod svojo fotografijo je guslal s prijatelji, kakor da je nekje bogu za hrbtom v Romaniji!
Vprašanje, zakaj so ga zdaj aretirali, vsebuje vse prvine politične grozljivke, predvsem zato, ker sta akcijo v celoti izpeljala Boris Tadić in Varnostno-informativna agencija, o njej pa niso bili obveščeni niti pristojni ministri, pa tudi zaradi kadrovskih sprememb v tej agenciji, kjer so se odločili, da žrtvujejo Radovana in tako ohranijo svoj vpliv in privilegije.
Jezno sporočilo ministra za notranje zadeve Ivice Dačića, da MUP »ni sodeloval pri aretaciji«, veliko pove o razpokah v novi vladi, vendar zaradi teh razpok obstoj vlade nikakor ni ogrožen. Upravičeno je bilo tudi pričakovanje, da se bo javnost odzvala z osuplostjo, ne z nasprotovanjem, še posebej, ker so se pri poročanju vsi osredotočili na Karadžićevo tajno življenje, ki iz dneva v dan dobiva vse bolj neslutene razsežnosti popolne groteske. Tistih nekaj fašističnih protestnikov, ki so v dežju nekajkrat skušali povzročiti nemire, so hitro razgnali ali aretirali. Izkazalo se je, da Radovan Karadžić ni več politična osebnost, za katero bi se kdorkoli postavil z vsem srcem, niti Šešljevi radikali niso videti tako vneti, kot so bili napovedovali.
Kar koli že stoji za aretacijo dr. Dabića alias Radovana Karadžića, gotovo drži, da je to eden izmed ključnih dogodkov v novejši srbski zgodovini. Aretirana je bila ena največjih pošasti, ki je s svojimi idejami povzročila, da je bilo ubitih, zaklanih, ustreljenih in granatiranih vsaj sto tisoč ljudi. Za podobo duhovnega iskalca se skriva ciničen, preračunljiv fanatik s popolno gensko zasnovo serijskega morilca, ki trdi, da je vse, kar je počel, počel v imenu srbstva, za obrambo naroda in domače grude.
Verjetno ne moremo pričakovati, da bo ta aretacija sprožila proces soočenja s tistim, kar je Radovan počel, ali celo analizo tega. Srbija ne bo nikoli pripravljena priznati, kolikšno krivdo nosi, ker je več let sodelovala pri najstrahotnejših zločinih in jih podpirala. Kljub temu pa je aretacija bosanskega klavca skromen dokaz, da se tudi Srbija, če hoče, lahko malenkost spremeni.
Ni slabo - za nov začetek.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.