31. 7. 2008 | Mladina 31
Do smrti drugorazredni
V nasprotju z odločbo ustavnega sodišča izbrisanim še danes omejujejo gibanje
Pokojni Milan Makuc
© Matej Leskovšek
Nekateri izbrisani imajo zaradi neurejenega statusa še vedno velike težave. Država ne spoštuje odločitve ustavnega sodišča, na kar med drugim vsako leto opozarjajo tudi v rednem poročilu o spoštovanju človekovih pravic, ki ga pripravi Amnesty International.
Te težave seveda niso le simbolične. Ko, recimo, policisti ustavijo izbrisanega brez urejenega statusa, lahko s sklepom začnejo postopek odstranjevanja tujca iz države in ga napotijo v center za tujce. Tam zoper izbrisanega steče postopek, ki se sicer ne more končati z izgonom iz države, lahko pa se z denarno kaznijo za prekršek. Pot na svobodo je pravočasna vložitev prošnje za stalno bivanje, zaradi katere postopek preneha. Če »pro bono« zagovorniki izbrisanih tega ne storijo pravočasno, se postopek konča s kaznijo za prekršek zaradi neurejenega statusa. Doslej je kazen znašala 80 evrov, po novem pa znaša kar 500 evrov.
Težava je seveda v tem, da zagovorniki izbrisanih ne morejo vedno vedeti, kdaj se je kateri izmed njih znašel v postopku, saj, kot je povedala Katarina Vučko iz Pravnoinformacijskega centra, ki tudi zastopa izbrisane, »na ministrstvu ne vodijo posebne evidence izbrisanih. Zato tudi nikoli ne moremo točno vedeti, kdo in koliko izbrisanih je v postopkih. Zagotovo pa lahko povem, da je bilo takšnih primerov od marca že pet.« Če izbrisanemu ni odobrena prošnja za stalno bivanje, ga lahko policija do smrti periodično pošilja v center za tujce, kjer pa je, to je treba vedeti, njegovo gibanje omejeno.
Po odločbi ustavnega sodišča izbrisani sicer ne smejo trpeti škodljivih posledic izbrisa, vendar po besedah Blaža Kovača iz Amnesty International država »odločbo bere strogo formalno, brez občutka za ljudi in v nasprotju z namenom odločbe. Spoštuje jo samo v delu, ki ji ustreza, ne pa v delu, kjer je ustavno sodišče državi naložilo, naj uredi status izbrisanih. Če bi storila slednje, teh težav ne bi bilo več«. Po tolmačenju notranjega ministrstva odločba izbrisane varuje izključno pred izrekom stranske kazni izgona iz države. Postopki zoper njih zaradi prekrškov, storjenih tudi zaradi nezakonitega izbrisa, naj bi bili utemeljeni.
Vse to se dogaja 16 let po izbrisu, in to čeprav je ustavno sodišče v dve, pet in devet let starih ustavnih odločbah določilo, da izbrisani zaradi izbrisa ne smejo trpeti škodljivih posledic. Pred slabim mesecem je, recimo, umrl izbrisani Milan Makuc, ki mu je rakava tvorba zaradi odvzete pravice do zdravnika iznakazila obraz. Pred dnevi so poslanci spet govorili o ustavnem zakonu, za katerega izbrisani pravijo, da jih bo zgolj še enkrat izbrisal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.