31. 7. 2008 | Mladina 31
Svoboda versus nadzor
Ameriške knjižnice za pravico do zasebnosti
Nevarno čtivo
© Matej Leskovšek
Sedem let po terorističnih napadih na WTC in Pentagon, ki jih je Busheva administracija izrabila tudi za vzpostavitev policijske države, v ZDA naštejemo že kar nekaj civilnodružbenih pobud, ki jih povezuje prizadevanje za ponovno vzpostavitev osnovnih državljanskih svoboščin, med katere sodi tudi pravica do zasebnosti, sicer zagotovljena v ustavi. Eno izmed takšnih kampanj vodi Ameriško združenje knjižnic, American library association (ALA).
Izjemno kontroverzni zakon PATRIOT Act iz oktobra 2001 med drugim knjižnicam nalaga obvezno sodelovanje s FBI, to pomeni, da so državljani predmet tajnih in poglobljenih preiskav na podlagi gradiva, ki si ga izposojajo v knjižnicah. Agenti med drugim lahko preiskujejo tudi, kaj si je posameznik kdaj ogledoval na spletu. Posledice so vse prej kot abstraktne. FBI je pred nekaj leti zaradi pritiskov medijev priznal obstoj t. i. »no fly lists«, seznamov, na katerih se je znašlo na tisoče in tisoče Američanov, ki jim je bila brez utemeljitve odtegnjena pravica do potovanja z letali znotraj meja ZDA.
ALA je devet dni po terorističnih napadih na svoji spletni strani sporočila, da so ameriške knjižnice pripravljene sodelovati z oblastjo v imenu nacionalne varnosti, dokler bo to sodelovanje v zakonskih okvirih. A kaj, če vlada sistematično izkorišča strah pred terorizmom za vzpostavljanje države nadzora? Na kongresu 28. junija 2006 je ALA sprejela resolucijo, v kateri med drugim piše: »Ne gre za razpravo o varnosti proti zasebnosti. Resnična izbira je svoboda ali nadzor. Tiranija je tiranija, pa če ji botrujejo zunanje grožnje ali avtoritativni ustroji notranjega nadzora. (...) Splošno razširjeno policijsko nadzorstvo je osnovna definicija policijske države. Zato moramo braniti zasebnost, pa čeprav nimamo česa skrivati.«
ALA je svoji kampanji nedavno dodala geslo Zasebnost: Je prišel čas za revolucijo? Glavna namena kampanje sta promoviranje standardov informacijske zasebnosti znotraj knjižnic in izobraževanje ljudi. Med drugim bodo seznanjali ljudi s tem, da knjižnica, če bodo v njej raziskovali življenjepis Osame bin Ladna, lahko dobi nalog za posredovanje vseh osebnih podatkov uporabnikov tega gradiva. Končni cilj kampanje je iz povprečnih ljudi narediti aktiviste. Vse skupaj je zbudilo zanimanje magnata Georgea Sorosa. Njegov inštitut Open Society Institute je maja letos Ameriškemu združenju knjižnic namenil 350.000 dolarjev za »spodbujanje podpornikov knjižnic in Američanov, da se pridružijo knjižničarjem v prizadevanjih za uvedbo zasebnostnih standardov v digitalni eri«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.