Marjan Horvat

7. 8. 2008  |  Mladina 32  |  Politika

Konec Evrope v Italiji?

Nad nezakonite priseljence tudi z vojsko

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammerberg se je ostro odzval na zadnje ukrepe Berlusconijeve vlade, ki je napovedala pravo vojno nezakonitemu priseljevanju v Italijo, ki je že dolgo velik problem na Apeninskem polotoku.
Italijanski premier Silvio Berlusconi pravi, da je zaradi ilegalnih priseljencev ogrožena varnost v državi, evropski komisar Hammerberg pa je opozoril, da »zaskrbljenost zaradi varnosti ne more biti edina osnova za takšno politiko in vladne ukrepe o priseljevanju, ki ne upoštevajo človekovih pravic in človekoljubnih načel ter lahko spodbujajo ksenofobijo«. Evropski komisar v svojem poročilu ostro kritizira italijansko vlado, ker kriminalizira priseljevanje in s svojimi ukrepi zoper njega odstopa od uveljavljenih mednarodnih pravnih načel, saj bodo zaradi »teh ukrepov priseljenci še težje zaprosili za azil, najverjetneje pa bo sledila še večja socialna marginalizacija in stigmatizacija vseh priseljencev, vključno z Romi«. Njegovo poročilo zbuja skrb tudi zato, ker Italija nasilno vrača priseljence v države, kjer obstajajo dokazi o mučenju. Sicer pa je evropsko javnost razburilo tudi jemanje prstnih odtisov otrokom in odraslim Romom, kar je le kamenček v mozaiku Decreta Sicurezza (odloka o varnosti), ki ga je konec junija potrdil italijanski senat in je povzročil val ogorčenja v evropskih medijih. Britanski Independent je šel celo tako daleč, da je Berlusconijev režim primerjal z režimoma diktatorjev Mussolinija in Hitlerja.
Sovraštvo do priseljencev je izbruhnilo na dan lanskega novembra po posilstvu in umoru 47-letne Giovanne Reggiani, dejanja pa je bil obtožen 24-letni Romun, ki je stanoval v barakarskem naselju v rimskem predmestju, kar je vzdignilo na noge celotno Italijo. Sicer pa je že prejšnja Prodijeva vlada napovedala obračun z nezakonitimi priseljenci iz držav EU, a dela se je zelo radikalno lotila Berlusconijeva vlada, ki je prevzela oblast v maju. Zdaj lahko oblasti iz države izženejo vse, ki ne morejo dokazati, da prejemajo redne minimalne dohodke in nimajo urejenega zdravstvenega varstva. Vsak priseljenec, ki bo obsojen na dve ali več let zapora bo izgnan iz države. Toda sedanji ukrepi za Berlusconijevo vlado še niso dovolj, kajti načrtuje zakon, ki bo nezakonito priselitev kaznoval tudi s štirimi leti zapora.
Berlusconi pa se je odločil, da bo uvedel izredne razmere zaradi nezakonitega priseljevanja. Takšne, sicer omejene, izredne razmere so v Italiji prvič razglasili leta 2002, veljale pa so do letošnjega leta, ko je kazalo, da sprejemni centri za ilegalne priseljence niso več prepolni. Vlada Romana Prodija jih je omejila le na Kalabrijo, Sicilijo in Apulijo, zdaj pa bodo veljale spet za vso državo. Seveda tudi v Italiji niso vsi naklonjeni tako drastičnim ukrepom, saj levo usmerjena opozicija opozarja na nevarnost izrednih razmer in trdi, da »Italija ne potrebuje nobenih nečloveških in izrednih ukrepov«, zatrjuje opozicijski sredinski poslanec Rocco Buttiglione. Ogorčenje dela javnosti pa je izzvala odločitev, da bo vlada tudi z vojsko, pod krinko boja proti kriminalu, »zagotavljala« dodatno varnost na »občutljivih območjih« - tudi v sprejemnih centrih za nezakonite priseljence.
Priseljenska politika je že nekaj časa na preizkušnji povsod po Evropi, v Italiji, ki je še posebej mamljiva za ilegalne priseljence, pa ta pojav povzroča skrbi vsem vladam, ne glede na politično barvo. Ker je bila Prodijeva vlada vendarle milejša v preganjanju priseljencev, je to izkoristil Berlusconi in po sodbi nekaterih analitikov, zaradi napovedi resnega spopada z ilegalnimi priseljenci, tudi zmagal na volitvah. Toda zgodba ima drugo plat, kajti mnogim italijanskim podjetnikom ustreza neurejen status priseljencev, saj so to ljudje, ki jih lahko neomejeno izkoriščajo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.