13. 8. 2008 | Mladina 33 | Politika
Minister za kadrovska vprašanja?
Notranji minister bi se lahko znašel v položaju, ki je nekdanjega direktorja policije stal šest mesecev pogojne zaporne kazni
Strelec: Minister Mate
© Miha Fras
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je na eni zadnjih tiskovnih konferenc glede svojih kritikov izjavil: »Jaz sem, zaradi tega, ker me je to posebej zanimalo, zahteval podatke o izkušenosti nekaterih oseb, ki se ves čas predstavljajo javno kot eksperti.« Da je zahteval podatke vsaj o podpredsedniku Zaresa in nekdanjem policistu dr. Branku Lobnikarju, je potrdil kar sam, ko je na isti tiskovni konferenci navajal zelo specifične podrobnosti, iz katerih je mogoče prepoznati prav Lobnikarja, ki trdi, da tega minister ni storil prvič: »Podoben stavek brez imen, iz katerega pa se je točno vedelo, o kom govori, je povedal takrat, ko je imel v Tacnu skupaj z generalnim direktorjem policije sestanek s komandirji vseh policijskih postaj.«
V Zaresu so se odzvali, Lobnikar pa je Mateja obtožil, da je do nekaterih podatkov o njem lahko prišel le s pregledovanjem njegove personalne mape. Slednja se namreč pri policistih vodi izključno za potrebe kadrovske službe in vsebuje številne javnosti nedostopne podatke, tako osebne kot tudi poklicne narave. Mate je namreč takrat tudi izjavil, da nekateri njegovi kritiki »praktično niso svojega dela opravljali od leta 88, ko so se zaposlili v policiji«. Prav Lobnikar pa se je v policiji zaposlil leta 1988, kjer pa je ostal le nekaj let, zdaj pa je predstojnik katedre za policijsko upravljanje in menedžment na Fakulteti za varnostne vede.
Ker gre trenutno za Matejevo besedo proti Lobnikarjevi, ni mogoče zatrjevati, da je Mate ali po njegovem navodilu kdo izmed njegovih podrejenih dejansko pregledoval Lobnikarjevo personalno mapo. Se pa že sedaj ni mogoče znebiti občutka, da na ministrstvu nekaj skrivajo. To razkriva kar odgovor ministrstva na Lobnikarjeve obtožbe. V njem med drugim pravijo: »Minister Mate je namreč na novinarski konferenci povedal, da je zahteval podatke o izkušenosti nekaterih oseb, ki pa so javno dostopni.« Zakaj in od koga bi minister sploh lahko "zahteval" podatke, če so ti javno dostopni? Te bi si lahko poiskal sam ali pa bi to nalogo zaupal svojemu osebju, zaposlenim v kabinetu ali tiskovnim predstavnikom ... Zgovoren pa je tudi specifičen slog odgovora, v kratkem odgovoru so kar petkrat poudarili, da je minister pregledoval »javno dostopne vire«, prav tolikokrat pa so tudi poudarili, da ni šlo za podatke »iz personalnih map«. Nobene argumentacije, nobene razlage, kako sta bila v praksi videti zahteva po zbiranju podatkov in poznejše pregledovanje le-teh.
Več bo znano, ko bo svoje izsledke objavila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki primer že preiskuje. V vsakem primeru pa bo veliko odvisno od tega, kako zgovorni bodo vpleteni in morebitne priče. Da si notranji minister ne sme dati prinesti in potem pregledati personalnih map policistov, namreč ne dokazujejo več samo abstraktne zakonske prepovedi, pač pa povsem svež praktični primer. Za dejanje, ki ga Lobnikar očita Mateju, je bil namreč nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc na prvi stopnji obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni. Pogorevc si je v času vodenja policije verjetno naročil prinesti več personalnih map svojih kritikov. Zagotovo pa si je dal prinesti personalno mapo nekdanjega policista, kasneje vodje nadzora MNZ nad policijo, sedaj pa pomočnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Bećirja Kečanovića. Ta je bil, podobno kot sedaj Lobnikar, izstopajoče najglasnejši Pogorevčev kritik iz iste stroke. Lobnikar sedaj obljublja, da bo uporabil prav vsa sredstva zoper Mateja, Kečanović pa je to že storil. Najprej je zoper Pogorevca vložil zasebno tožbo zaradi razžalitve, a ni uspel, saj se sodišče ni strinjalo, da je Pogorevcu s podatki, ki jih je pridobil iz personalne mape, uspelo dejansko razžaliti Kečanovića. Vendar pa je potem tožilstvo na podlagi v omenjenem postopku zbranih podatkov začelo nov postopek zoper Pogorevca po uradni dolžnosti, in sicer zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Sodišče je pritrdilo mnenju tožilstva in sredi februarja letos Pogorevca spoznalo za krivega. Slednji se je pritožil, višje sodišče pa še ni odločalo. Prav Pogorevčev primer pa dokazuje, da bo v Matejevem primeru zelo veliko odvisno od sodelovanja vpletenih ali prič, pa tudi od tega, kako previden je bil Mate pri svojem početju, v primeru, da je dejansko pregledoval personalne mape sedanjih in nekdanjih zaposlenih v policiji. Pogorevca so namreč izdali podrejeni, ki jih je pošiljal po personalne mape, pa tudi sicer je bil nepreviden, ko je v nasprotju z zakonom pridobljene podatke o Kečanoviću posredoval Delovemu novinarju, naj jih objavi v časopisu.
Tudi Mate se je na tiskovni konferenci zagovoril kar sam. Vsi pa čakajo na izsledke informacijske pooblaščenke, katere podrejeni so se po naših informacijah oglasili na ministrstvu v sredo. Na izsledke pooblaščenke čaka tudi Lobnikar, ki bo v primeru potrditve svojih sumov zoper ministra vložil kazensko ovadbo. Če bo poročilo za Mateja neugodno, bosta policija in tožilstvo morala začeti postopek po uradni dolžnosti. Identičen postopek pa se, kot rečeno, za Pogorevca ni dobro končal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.