Vanja Pirc

 |  Mladina 33

Tajkunizacija visokega šolstva

Zakaj je vlada podeljevala koncesije na področju visokega šolstva in kdo bo imel korist od tega?

Predstavniki zasebnih fakultet, ki se želijo povezati v Novo univerzo: Tone Jerovšek, Peter Jambrek, Miha Pogačnik in Matevž Tomšič

Predstavniki zasebnih fakultet, ki se želijo povezati v Novo univerzo: Tone Jerovšek, Peter Jambrek, Miha Pogačnik in Matevž Tomšič
© Borut Peterlin

»Vest mi ne dopušča več, da bi molčal, dovolj mi je divje privatizacije našega visokega šolstva, ki bi jo lahko imenoval tudi tajkunizacija, saj nekateri posamezniki pri tem neznansko bogatijo,« je pred natančno pol leta v pogovoru za časnik Delo dejal Janko Prunk, sicer profesor zgodovine na Fakulteti za družbene vede in - včasih bolj, včasih manj aktiven - podpornik SDS. Bil je prvi, ki je javno spregovoril o tem, da naj bi imeli v Sloveniji tudi visokošolske »tajkune«.
Prunk je tik pred tem dal odstopno izjavo s položaja predsednika družboslovne komisije pri senatu za akreditacije, ki deluje v okviru Sveta RS za visoko šolstvo. Ker je svet naše najvišje strokovno telo na visokošolskem področju, skozi njegov senat za akreditacije pa gredo prošnje za ustanovitev novih fakultet in univerz, je Prunk od blizu spremljal rast vse večje zbirke slovenskih visokošolskih zavodov. Svet RS za visoko šolstvo je v zadnjih treh letih akreditiral kar 24 novih visokih šol, od tega 18 zasebnih. Ravno prehitro in neutemeljeno ustanavljanje novih, predvsem zasebnih šol na področju družboslovja, naj bi bil tudi glavni razlog za Prunkov odstop: »Naj dam primer, ki ga bodo vsi razumeli. V nekem podjetju v najmanjšem slovenskem kraju se zberejo trije komercialisti, dobijo še enega pravnika, ki ima slučajno doktorat, in že lahko ustanovijo univerzo. In potem ni več instrumentov, da jih zaviramo, da jih kontroliramo. Tako ne gre.« Sploh če nekateri z visokošolskim poukom dobro služijo. »In tudi služijo ... Tajkunizacija je služiti veliko denarja z nesolidnim delom.«

Brez prostorov in zaposlenih

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.