21. 8. 2008 | Mladina 34 | Politika
Nedorečena plačna politika
Mandat ministra Viranta se je iztekel, njegova plačna reforma pa še vedno razburja javne uslužbence
Virant na pikniku SDS v Stični
© Matej Leskovšek
V petek so se iztekle sodne počitnice in sodniki so se vrnili na delo. Bolje rečeno, vrnili so se na stavko, ki traja že dober mesec in pol. Sočasno so potekala zadnja pogajanja pred oživitvijo napovedi stavke združenih sindikatov javnega sektorja, policijska stavka visi v zraku že vse leto, cariniki pa so jo pred mesecem dni napovedali za 3. september.
Minister za javno upravo Gregor Virant je ob koncu mandata ocenil, da so storili veliko, kot glavni dosežek pa izpostavil »dvig kakovosti javne uprave in njeno debirokratizacijo«. Uspeh naj bi pomenile tudi odprava številnih administrativnih ovir, odprava krajevne pristojnosti in avtomobilskih nalepk, odprava izpolnjevanja dohodninskih napovedi ... Kaj pa vzdušje med zaposlenimi v javni upravi? To kljub ministrovi napovedi, da je uvedel »enoten, pregleden in pravičnejši plačni sistem za 160.000 zaposlenih v javni upravi« ni dobro. Preveč sindikatov in preveč interesnih skupin je s plačno reformo nezadovoljnih, da bi jih lahko šteli kot manjšino, ki nasprotuje sicer sprejemljivi reformi plač.
S sodniki se recimo Virant v resnici sploh ni hotel pogajati, saj se ni odzival niti na njihove dolgotrajne prošnje za kompromisni dogovor niti kasneje na njihove stavkovne zahteve (kar bi moral storiti že po zakonu). Sodniki že dober mesec in pol delno stavkajo, delajo namreč le toliko, kolikor je njihova norma, in nič več in čakajo na novo vlado. Virant je namreč že sredi leta zavrnil možnost kakršnihkoli pogovorov. Plačni sistem za sodnike je na ustavnem sodišču, na delovnem in socialnem sodišču pa tožbe za skoraj 100 milijonov evrov odškodnine za premalo izplačane plače v obdobju zadnjih treh let. Ker sodniki delajo manj, kot so (nekateri so prej presegali normo tudi za 40 odstotkov), pa je ogroženo tudi zmanjševanje sodnih zaostankov, ki so jih kljub samohvali pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma zmanjševali predvsem sodniki sami. Virant pa je ob koncu ministrovanja še izjavil, da se bo »po volitvah treba vprašanja sodstva lotiti na novo«. Zakaj se tega vprašanja ni lotil resno že v tem mandatu, pa ni povedal.
Ta teden se je reševala še ena stavka, in sicer stavka sindikatov javnega sektorja, katerih pogajalsko skupino vodi Doro Hvalica, ki je takoj po sestanku z ministrom Virantom in le dan pred brezpogojno zadnjim pogajalskim sestankom izjavil: »Vztrajamo pri pravici poračuna tudi za tiste razlike plač nad štiri plačne razrede. Ugotovili smo namreč, da nas je hotela vlada prelisičiti na način, da je dogovorjeno preprosto spremenila in izpustila stavek, ki je to jasno določal. Gre za nepošten manever vlade in kršenje enega od dosežkov naše stavke. Bili smo izigrani, in če ne bo prišlo do dogovora, bomo stavko, ki smo jo odpovedali, spet obudili.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 8. 2008 | Mladina 34 | Politika
Virant na pikniku SDS v Stični
© Matej Leskovšek
V petek so se iztekle sodne počitnice in sodniki so se vrnili na delo. Bolje rečeno, vrnili so se na stavko, ki traja že dober mesec in pol. Sočasno so potekala zadnja pogajanja pred oživitvijo napovedi stavke združenih sindikatov javnega sektorja, policijska stavka visi v zraku že vse leto, cariniki pa so jo pred mesecem dni napovedali za 3. september.
Minister za javno upravo Gregor Virant je ob koncu mandata ocenil, da so storili veliko, kot glavni dosežek pa izpostavil »dvig kakovosti javne uprave in njeno debirokratizacijo«. Uspeh naj bi pomenile tudi odprava številnih administrativnih ovir, odprava krajevne pristojnosti in avtomobilskih nalepk, odprava izpolnjevanja dohodninskih napovedi ... Kaj pa vzdušje med zaposlenimi v javni upravi? To kljub ministrovi napovedi, da je uvedel »enoten, pregleden in pravičnejši plačni sistem za 160.000 zaposlenih v javni upravi« ni dobro. Preveč sindikatov in preveč interesnih skupin je s plačno reformo nezadovoljnih, da bi jih lahko šteli kot manjšino, ki nasprotuje sicer sprejemljivi reformi plač.
S sodniki se recimo Virant v resnici sploh ni hotel pogajati, saj se ni odzival niti na njihove dolgotrajne prošnje za kompromisni dogovor niti kasneje na njihove stavkovne zahteve (kar bi moral storiti že po zakonu). Sodniki že dober mesec in pol delno stavkajo, delajo namreč le toliko, kolikor je njihova norma, in nič več in čakajo na novo vlado. Virant je namreč že sredi leta zavrnil možnost kakršnihkoli pogovorov. Plačni sistem za sodnike je na ustavnem sodišču, na delovnem in socialnem sodišču pa tožbe za skoraj 100 milijonov evrov odškodnine za premalo izplačane plače v obdobju zadnjih treh let. Ker sodniki delajo manj, kot so (nekateri so prej presegali normo tudi za 40 odstotkov), pa je ogroženo tudi zmanjševanje sodnih zaostankov, ki so jih kljub samohvali pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma zmanjševali predvsem sodniki sami. Virant pa je ob koncu ministrovanja še izjavil, da se bo »po volitvah treba vprašanja sodstva lotiti na novo«. Zakaj se tega vprašanja ni lotil resno že v tem mandatu, pa ni povedal.
Ta teden se je reševala še ena stavka, in sicer stavka sindikatov javnega sektorja, katerih pogajalsko skupino vodi Doro Hvalica, ki je takoj po sestanku z ministrom Virantom in le dan pred brezpogojno zadnjim pogajalskim sestankom izjavil: »Vztrajamo pri pravici poračuna tudi za tiste razlike plač nad štiri plačne razrede. Ugotovili smo namreč, da nas je hotela vlada prelisičiti na način, da je dogovorjeno preprosto spremenila in izpustila stavek, ki je to jasno določal. Gre za nepošten manever vlade in kršenje enega od dosežkov naše stavke. Bili smo izigrani, in če ne bo prišlo do dogovora, bomo stavko, ki smo jo odpovedali, spet obudili.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.