21. 8. 2008 | Mladina 34
Battelli in Pozsončeva tečeta nov krog
Bosta tudi prihodnja štiri leta poslanca manjšin ista?
Marija Pozsonec
© Matej Leskovšek
Na septembrskih državnozborskih volitvah bodo pripadniki italijanske in madžarske manjšine neposredno volili svoja predstavnika v slovenski parlament. Madžarsko narodno skupnost je od leta 1992 zastopala Marija Pozsonec, italijansko pa Roberto Battelli. V pogovoru sta nam oba zatrdila, da bosta za poslanski mandat kandidirala tudi letos, pa čeprav bo konkurenca hujša in dokazovanje pripadnikom obeh manjšin, da sta še naprej vredna njihovega zaupanja, težje.
Battelli je namreč leta 2004 kot edini kandidat za poslanca iz italijanske narodne skupnosti, ki šteje 2737 volivcev, dobil 1015 glasov. Štiri leta prej pa je dobil kar 300 glasov več. Tokrat se je napovedal kot kandidat za poslanca italijanske skupnosti tudi Aurelio Juri, dosedanji poslanec SD, ki je prepustil svojo dosedanjo socialnodemokratsko volilno bazo sinu Luki Juriju, kandidatu za poslanca SD na Koprskem. Aurelio Juri naj bi kandidiral za poslanca italijanske manjšine tudi zato, da bi vnesel v politiko do manjšin »širino socialne demokracije«, in tudi zato, kot pravi sam, »da manjšinskim volivkam in volivcem zagotovim možnost in pravico do izbire«.
Že od leta 1992 pa se s konkurenti v madžarski narodni skupnosti sooča Pozsončeva, saj se je na kandidatni listi doslej zmeraj znašlo najmanj pet pripadnikov madžarske skupnosti, ki so hoteli v državni zbor. A Pozsončeva pravi, da so ji »ljudje še zmeraj zvesti. In moja dolžnost je, ker sem še pri močeh, da jim dam možnost, da me ponovno izberejo za poslanko«. Nekaj več kot 6500 volivcev madžarske narodnosti se bo tudi tokrat odločalo med več kandidati, poleg Pozsončeve pa opazovalci dogajanja v manjšini opozarjajo na dr. Lazsla Göncza, direktorja Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ki ga podpirajo predvsem mlajši volivci, in na Alberta Halasza, direktorja RTV-programov za madžarsko skupnost. Oba znata Pozsončevi prekrižati račune navkljub dejstvu, da je Pozsončeva s svojim prizadevanjem v parlamentu veliko prispevala k dobrim razmeram za življenje in delo madžarske narodne skupnosti na Slovenskem. Sama pravi, da je s »tem, kar je na državni ravni storjeno za madžarsko skupnost, zadovoljna, vendar bi bilo treba nekatere projekte še dokončati«. Brez dvoma je slovenska zakonodaja, ki ureja pravice avtohtonih narodnih manjšin in obveznosti države in lokalnih skupnosti, do njih dobra, vendar pa se po mnenju Pozsončeve zatika v njenem uresničevanju in nadzoru. Sicer pa je »sožitje na zelo visoki ravni. Med nami je pravi medkulturni dialog. Pa tudi sama sem vedno gojila zelo strpno politiko«, pravi Pozsončeva, ki gre tokrat že petič v boj za mesto poslanke madžarske narodne skupnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.