28. 8. 2008 | Mladina 35
”Izbrisane” pravice iz dela
Po socialnem sporazumu med Slovenijo in BiH so delavci na slabšem
Meje, ki so združevale, zdaj delijo ...
Slovenski državljan, ki ni hotel biti imenovan, ima osemnajstletno delovno dobo v Sloveniji, dve leti pa je še pred oktobrom 1991 delal v BiH. Za čas njegovega dela v nekdanji »bratski republiki« je veljala enotna delovnopravna in pokojninska zakonodaja, z osamosvojitvijo pa si je vsaka nova država po svoje krojila te zakone. Zavoljo tega je precej takšnih delavcev prizadetih, kajti slovenska zakonodaja ne upošteva vseh pravic delavca iz obdobja pred razpadom SFRJ.
Čeprav ima denimo delavec skupaj že dvajset let delovne dobe, pa mu Slovenija ne priznava dodatkov, denimo 0,5 odstotka na leto zaposlitve, za dve leti dela v BiH, prav tako bo dobil dve leti kasneje jubilejno nagrado, če je seveda določena v kolektivni pogodbi in zaradi tega je na slabšem tudi pri odmeri pokojnine, ko bo imel do nje pravico. Že zdaj je pri plači oškodovan za 30 do 40 evrov na mesec in trdi, da je takšen »izbris delovne dobe« nepravičen zanj in njegove kolege, ki se srečujejo s podobno zagato. Da bo paradoks večji, se mu ta krivica godi od 1. julija letos, ko sta Slovenija in BiH uveljavili Sporazum o socialnem zavarovanju, po katerem vsaka nekdanja republika prispeva pokojnino za opravljeno delovno dobo na njenem območju. Pričakovali bi seveda, da se takšni sporazumi ne bi uveljavljali v škodo delavcev in da bodo na boljšem od zavarovancev iz tistih držav, s katerimi Slovenija nima sklenjenih sporazumov. S Srbijo in s Črno goro denimo. Delavcu, ki ima namreč nekaj delovne dobe v Srbiji ali Črni gori, pripadajo stare pravice in Slovenija mu avtomatično priznava vse pravice iz skupne delovne dobe, če je slovenski državljan.
Da je nekaj narobe, sodimo tudi po sporočilu ministrstva za delo in družino, kjer so nam pojasnili, kako je s temi pravicami, in zapisali, da bo treba »zlasti v postopkih prenove kolektivnih pogodb vprašanje upoštevanja 'delovne dobe' delavca v zvezi z upravičenostjo do posebnega dodatka k plači ponovno proučiti, se uskladiti o namenu te pravice oziroma ji dati vsebinski 'delovnopravni' pomen kot pravici delavca, ki je po drugi strani obveznost delodajalca v delovnem razmerju, za katerega se uporablja slovenska delovnopravna ureditev«. Vsekakor! Ljudem je storjena krivica in znašli so se v neenakopravnem položaju. Zrelo za ustavno presojo!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.