11. 9. 2008 | Mladina 37 | Politika
Krave kot ekološke bombe
Nobelov nagrajenec Pačauri vidi v proizvodnji mesa kvarni vpliv na podnebne spremembe
Največji onesnaževalci niso avti v ozadju
© Borut Peterlin
V začetku tedna so v londonski palači Savoy predstavniki vlad in okoljevarstvenih organizacij na forumu »Sočutje v svetovnem kmetijstvu« govorili o vplivu produkcije in porabe mesa na podnebne spremembe. Dr. Radžendra Pačauri, glavni strokovnjak pri ZN za podnebje, ki je lani s sodelavci in Alom Gorom, nekdanjim ameriškim podpredsednikom, za angažma na okoljevarstvenem področju prejel Nobelovo nagrado, je opozoril, da vzreja goveda povzroči 18 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, onesnažuje vodo in zemljo, uničuje naše zdravje in povzroča trpljenje živalim na industrijskih farmah. Pačauri predlaga postopno zmanjševanje vzreje in porabe mesa.
V teh prizadevanjih pa še zdaleč ni osamljen, saj na problem prevelike vzreje goveda in porabe mesa že dolgo opozarjajo različne organizacije. V inštitutu Worldwatch iz Washingtona naravnost grozeče poudarjajo, da je »človeški apetit po živalskem mesu glavno gonilo vse večjega uničevanja okolja, s krčenjem gozdov, erozijo, pomanjkanjem pitne vode, onesnaževanjem zraka in voda, spreminjanjem podnebja, izgubo biodiverzitete, socialnimi krivicami, nestabilnostjo skupnosti in z razširjanjem bolezni pa ogroža tudi prihodnosti človeštva«. Doslej sta bila glavna krivca za ustvarjanje tople grede industrija in promet. A vodja Wuppertalskega inštituta za podnebje, okolje in energijo, Ernst U. Weizsäcker, je že leta 2004 zapisal, da je »prispevek govedoreje k učinku tople grede enako velik kot učinki celotnega avtomobilskega prometa, če pri tem upoštevamo še krčenje gozdov zaradi kravjih pašnikov in pridelave krmil ... Tudi sprememba savan v puščave, erozija v hribovitih predelih, prekomerna poraba vode za napajanje goveda, ogromna poraba energije za rejo klavnih živali so nekateri dodatni razlogi, zakaj z vsakim kilogramom govedine naše okolje zelo hudo poškodujemo«. Učinek tople grede povzročajo predvsem trije plini: metan, ogljikov dioksid in dušikovi oksidi. Vsi trije nastajajo pri živinoreji v velikih količinah. Samo svetovna čreda 1,3 milijarde glav goveda oziroma njihovi uživalci ustvarijo za 12 % svetovnih emisij metana. Še hujšo sliko dobimo, če si predstavljamo, da vsaka molekula metana povzroči 23-krat večji učinek tople grede kot molekula ogljikovega dioksida. Ali drugače: »Proizvodnja kilograma govedine sproži v ozračje toliko CO2, kolikor ga povzroči povprečni evropski avto z 250 kilometri vožnje,« je v svojem govoru opozoril tudi dr. Pečauri, sicer tudi indijski ekonomist in vegetarijanec.
Obseg vzreje pa še narašča. Medtem ko je leta 1950 znašala proizvodnja mesa 44 milijonov ton, je leta 2004 znašala 258 milijonov, po napovedih pa naj bi se do sredine stoletja celo podvojila. Danes vsak prebivalec planeta poje na leto v povprečju 43 kilogramov mesa. Za kilogram govejega mesa pa, vključno s krmili, potrebujemo 323 kvadratnih metrov kmetijske površine. Če pogledamo obseg potrebnih površin za druga živila, pa je slika takšna: za kilogram rib rabimo 207, za kilogram svinjskega mesa 55, za kilogram testenin 17, za kg kruha 16, za kg zelenjave, denimo krompirja, pa vsega šest kvadratnih metrov kmetijske površine. Dr. Pačauri je izračunal, da lahko »kmet z zelenjavo, žitom in sadjem na enem hektarju kmetijske površine prehrani trideset ljudi, če pa bi na tej kmetijski površini pridobival kokošja jajca, meso in mleko, pa bi lahko prehranil le od pet do deset ljudi«.
Dilem, kako se lotiti te okoljevarstvene nadloge glede na navade ljudi, je seveda mnogo. Omenimo le Grahama Harveyja, strokovnjaka za prehrano pri Guardianu, ki meni, da tiči ves problem v načinu prehrane goveda s svežo travo, ne pa s senom in silažo. Dr. Pečauri, ki je kritičen do EU zaradi njenega subvencioniranja vzreje goveda, pa se zavzema za najbolj učinkovito pot: zmanjšanje porabe mesa, kajti »to je najbolj učinkovita in najbolj privlačna pot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.