18. 9. 2008 | Mladina 38 | Politika
Bog ali naključje?
Val kreacionizma je pljusknil tudi v Evropo
Prepričanje, da je vse življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje, ustvarila višja sila, je bilo vedno del religioznih prepričanj. Toda beseda »kreacionizem« se v današnjem pomenu uporablja kot oznaka za krščanske fundamentaliste, ki nasprotujejo teoriji evolucije in trdijo, da je treba biblijske zgodbe o nastanku sveta jemati bolj ali manj dobesedno. Mednje spadajo t. i. kreacionisti »Mlade zemlje«, a v ZDA ima več navdušencev zamisel o »inteligentnem načrtu« (»intelligent design«), ki poskuša pod krinko znanstvenega pristopa zanikati teorijo razvoja vrst, ki jo je pred dvema stoletjema zasnoval Charles Darwin, opozoriti na njene napake in dokazati, da je vse stvarstvo plod višjega, recimo božjega načrta.
Val kreacionizma je iz ZDA že pljusknil tudi v Evropo. Ta teden je najstarejša britanska kreacionistična združba v obmorskem mestu Portsmouth odprla muzej s prazgodovinskimi »dokazi«, ki naj bi potrjevali zamisli kreacionizma. Na samem vhodu v muzejske prostore posmehljiv napis na nagrobniku opozarja: »Tukaj leži Teorija evolucije.« Na razstavi je moč videti fosilizirane ostanke živih bitij, predvsem primerke »inteligentnega načrta na delu«, pa tudi kompleksna bitja in strukture, ki se »niso mogle razviti na podlagi naravne selekcije«. Kurator muzeja, Ross Rosevear, se ima sicer za kreacionista »Mlade Zemlje«, ki verjame, da je bil svet ustvarjen pred »10.000 leti minus šest dni«, a vztraja, da lahko razstava prepriča tudi nevernike o »usodnih napakah« Darwinove teorije evolucije. In skromno dodaja: »Vse, kar pravimo, je zgolj to, da ni nerazumno predstaviti alternativnega pojasnjevanja, kako se je začelo življenje.«
Zanimivi pa so odzivi ljudi na Otoku. Po anketi BBC izpred dveh let se zdijo argumenti kreacionistov prepričljivi kar petini vprašanih, vendar pa je hkrati iz ankete Zveze evangeličanov leta 1998 le tretjina vprašanih prepričana o biblični razlagi stvarjenja, dve tretjini pa sta naklonjeni argumentom »inteligentnega načrta«. Vera v teorijo kreacionizma raste. Temu pritrjuje Keith Porteous Wood iz britanske Sekularne skupnosti, ki opozarja, da »moč kreacionizma nedvomno narašča, prejema več sredstev in je vse bolje organiziran«. Zagovorniki in nasprotniki kreacionizma pa so se znašli na skupnem bojišču - v šolskem razredu.
V ZDA v zadnjih dveh desetletjih kreacionisti zahtevajo, da v šolske učbenike, bodisi kot nadomestek ali kot alternativo Darwinu, uvrstijo tudi kreacionistično razlago nastanka sveta. Leta 1987 je moralo vrhovno sodišče, da se naredi red, prepovedati poskuse vrivanja vere v šole s poučevanjem kreacionizma oziroma božjega stvarjenja sveta in živih bitij kot alternative teoriji evolucije. Leta 2004 je odmeval proces v Harrisburgu, kjer so sodniki presodili, da je kreacionizem daleč od znanstvene teorije: »Teorija inteligentnega načrta krši stara znanstvena pravila z nadnaravnimi razlagami in se zanaša na pomanjkljive in nelogične argumente. Znanstvena skupnost je takšne napade na evolucijo odločno zavrnila,« je v sodbi napisal zvezni sodnik John Jones.
Istega leta je v Srbiji recimo bivša ministrica za šolstvo Ljiljana Čilić ocenila, da je Darwinova razlaga »polna lukenj«, in zato iz učnih načrtov za osmi razred črtala evolucionizem in zahtevala, da se načrti prilagodijo tako, da bi v šolah učili tudi kreacionizem. Po valu ogorčenja znanstvenikov, učiteljev in opozicijskih strank je bila ministričina odločitev preklicana. Do podobnega poskusa je leta 2006 prišlo tudi na Poljskem, kjer je šolski minister Roman Giertych dejal, da bodo teorijo evolucije v poljskih šolah učili le, dokler »bo večina znanstvenikov v naši državi trdila, da je to prava teorija«. Kreacionistične teorije pa se hitro širijo iz ZDA v Evropo predvsem v zadnjem času, saj se z njimi strinja že 18 odstotkov anketiranih Evropejcev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.