18. 9. 2008 | Mladina 38
Kompatibilni strokovnjaki za vero
Mednarodna konferenca o pravnih vidikih verske svobode brez udeležbe (slovenskih) sociologov
Drago Čepar in Lovro Šturm
© Matej Leskovšek
Ta teden je na Brdu pri Kranju potekala tridnevna mednarodna konferenca o pravnih vidikih verske svobode, ki jo je organiziral Urad za verske skupnosti. Iz Slovenije sta poleg direktorja urada dr. Draga Čeparja in pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma s prispevkoma sodelovala še ustavni sodnik mag. Miroslav Mozetič in dr. Blaž Ivanc, član sektorja za popravo krivic pri ministrstvu za pravosodje in soavtor knjig o razmerjih med državo in cerkvami.
Udeleženci konference iz 22 držav članic EU so predstavili presoje ustavnih sodišč in ravnanja pristojnih ministrstev glede uporabe, denimo, verskih simbolov na javnih mestih in v državni upravi, na sodišču in v šolah, govorili so o spoštovanju verskih čustev in varstvu zakonske zveze, sklenjene z verskim obredom, o bogoslužju v vojski in državnem financiranju zasebnih šol. Med sodelujočimi iz drugih držav so bili tudi sociologi, med Slovenci pa le pravniki in še ti zgolj iz krščansko-ljudskega miljeja, kar seveda ne zagotavlja celostne obravnave te občutljive teme. Svoje bi morali povedati tudi sociologi religije, saj »pravna stroka«, kot pravi dr. Aleš Črnič, predstojnik katedre za kulturologijo na FDV, »ni in ne more biti vsevedna, o konkretnih družbenih razmerah na religijskem področju pa na podlagi raziskav lahko brez dvoma največ povemo družboslovci«.
Sicer pa je po mnenju nekaterih najvidnejših sociologov religije omejevanje razprav o položaju verskih skupnosti pri nas na t. i. pravna razmerja značilno za sedanjo oblast, saj se ta že dolgo trudi diskreditirati predvsem sociologijo religije kot znanstveno disciplino. Dr. Črnič pravi: »Če mogoče še lahko razumemo averzijo RKC do sociologije, ki s svojim vrednostno nevtralnim in na družbena dejstva osredotočenim delom producira nekatere rezultate, ki visokim cerkvenim predstavnikom pač ne ugajajo, pa je popolnoma nemogoče razumeti, kaj šele sprejeti očitno dejstvo, da tudi slovenska država v prizadevanjih za pravno-formalno urejanje religijskega področja že leta ne kaže prav nobenega zanimanja za izsledke socioloških raziskav o religiji.«
Zato so lahko takšna srečanja le »ustreznih« strokovnjakov jalova, njihov izplen za Slovenijo pa brez koristi, kajti »primerjave« sodnih praks v različnih državah so lahko zanimive, vendar je »religijsko dogajanje v Sloveniji, tako kot v vseh drugih družbah, specifično, razmere so drugačne kot kjerkoli drugje«, kot opozarja dr. Črnič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.