18. 9. 2008 | Mladina 38 | Politika
Plačno nezadovoljstvo
Zaradi predvolilne plačne reforme se razburja vse več zaposlenih v javnem sektorju
Oče nove plačne reforme v javnem sektorju, minister za javno upravo Gregor Virant
© Matej Leskovšek
»Gospod Virant, tudi mi vas potrebujemo,« je v torek zadonelo po stopnišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL). Minister, ki se je skupaj s strokovno direktorico UKCL Aleksandro Markovič Predan vzpenjal po stopnicah, se je mimoidočim le na hitro nasmehnil, nekaj minut zatem pa že začel sestanek s 37 srednjimi medicinskimi sestrami v centru intenzivne terapije UKCL, ki si jim je uspelo pred tem izboriti njegovo pozornost. Septembrska uvedba novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi vzpostavil primerljive in enakopravne plače, jih je namreč tako neprijetno presenetila, da so zagrozile z belo stavko, ki naj bi se začela tri dni pred parlamentarnimi volitvami. Razlog: 500 evrov bruto razlike med reformiranimi plačami srednjih in diplomiranih medicinskih sester na njihovem oddelku, čeprav po njihovem pričevanju vse, ne glede na stopnjo izobrazbe, opravljajo enako, zahtevno delo z najhujšimi bolniki.
Sestanek se je končal z odločitvijo, da bodo imele srednje medicinske sestre v enoti intenzivne terapije v UKCL 10 odstotkov višje plače od kolegic. Vendar le, če se bo s tem strinjala stroka. Ker je Virant že dan prej odobril 20-odstotno povišanje plač vsem srednjim medicinskim sestram, ki delajo v intenzivnih terapijah, naj bi se njihove plače skupno zvišale za 30 odstotkov. Razlika med srednjimi in diplomiranimi sestrami v tej enoti bi tako znašala »le« 300 evrov bruto. In ko se je že zdelo, da je zaplet rešen, je strokovni kolegij intenzivne terapije v UKCL v sredo sporočil, da tega dogovora ne podpira. Potem pa so se favoriziranju le ene skupine kolegic uprle tudi druge medicinske sestre.
V minulih dneh zaradi plačne reforme v javnem sektorju ni zavrelo le medicinskim sestram iz omenjene enote. Zgolj v UKCL o stavki razmišljajo tudi medicinske sestre iz operativne dejavnosti, endoskopije, dialize in reševalne službe, nezadovoljni pa so še številni drugi zaposleni, predvsem tisti z najnižjimi dohodki. V UKCL je anekse, ki bodo pogodbe o zaposlitvi uskladili s plačno reformo, vodstvu doslej vrnilo le nekaj več kot 60 odstotkov zaposlenih. Ob tem je nenavadno, da naj bi bili po napovedih ministra Viranta prav zaposleni v zdravstveni negi med tistimi, ki naj bi imeli največ koristi od plačne reforme.
Reforma, ki prinaša postopno spreminjanje plač v javnem sektorju do marca 2010, ne pretresa le zdravstva. Zadnjih nekaj tednov skoraj ni minil dan, da se ne bi med 160.000 zaposlenimi v javnem sektorju oglasila nova skupina, prepričana, da novi plačni sistem ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak jih v nekaterih primerih celo povečuje. Nekateri so zato napovedali celo tožbe in stavke. Že konec avgusta, pred izplačili prvih reformiranih plač, so se oglasili policisti in cariniki in grozili s stavko, a je minister Virant njihove zahteve pomiril s kompromisi. Zdaj so nezadovoljni vojaki, saj je novi plačni sistem menda večino pripadnikov Slovenske vojske postavil v slabši položaj, številna delovna mesta naj bi bila podcenjena, nekatera prevrednotena, razlike med plačami pa naj bi se povečevale. Vse glasnejši so tudi šolniki, ne le denimo učitelji razredniki in zaposleni na fakultetah, temveč tudi drugo šolsko osebje. V ponedeljek so se na šolsko ministrstvo odpravili tajniki šol, nenapovedano so se pred ministrstvom pojavili tudi šolski računovodje in knjigovodje. Šolsko ministrstvo je prvim prisluhnilo, argumente drugih naj bi še proučilo. Vre tudi med zaposlenimi v kulturi. Reforma je za nekatere prinesla pomembne izboljšave, v nekaterih nosilnih poklicih v kulturi pa se to ni zgodilo. Predstavnica zaposlenih v ljubljanski Operi in baletu SNG Ariana Debeljak je opozorila predvsem na to, da »umetniški poklici v operah, drami, filharmoniji pač ne morejo biti pogojeni z osnovno izobrazbo, ki jo nekdo ima«, saj primeri priznanih slovenskih umetnikov kažejo, da izobrazba nima vpliva na kakovost umetniškega izraza. Zaradi specifik umetniškega, pa tudi, denimo, znanstvenega ustvarjanja nekateri že opozarjajo na nesmiselnost tlačenja vseh zaposlenih, ki so plačani iz državnega proračuna, v isti koš. Podobni pomisleki obstajajo glede zaposlenih na RTV Slovenija, sodnikov in zdravnikov.
Minister Virant je zadnje dni pred volitvami vseskozi umirjal razmere, češ da težave z uvajanjem novega plačnega sistema »niso velike in so obvladljive«. Zanje naj bi bili odgovorni predvsem kar sami sindikati, saj se menda pri pogajanjih o novem plačnem sistemu niso dovolj zavzeli za vse skupine zaposlenih, ki jih zastopajo. Virant je krivdo valil tudi na delodajalce, ki naj novega sistema ne bi bili pravočasno in pregledno aplicirali na svoje zavode in druge javne ustanove. Nekateri delodajalci naj bi bili plačno reformo pravzaprav izkoristili za uvrstitev čim več zaposlenih v čim višje plačne razrede, drugi pa naj bi bili, nasprotno, delavce kaznovali z uvrstitvijo v čim nižje razrede. Po mnenju zaposlenih na RTV Slovenija so med oškodovanimi menda tudi, denimo, tisti, ki naj bi jih imelo provladno vodstvo RTV za nasprotno misleče.
Poleg tega se novi plačni sistem uvaja v občutljivem predvolilnem obdobju. Mnogi se sprašujejo, ali pri tem ni ključni razlog to, da naj bi se želel minister Virant pred 21. septembrom pohvaliti z zaključkom zgodbe, ki je trajala dolgih šest let. A nezadovoljstvo kaže, da je bilo prelitje plačne reforme v realnost vendarle izpeljano preveč na silo. Vlada je v teh dneh javne zavode in druge proračunske porabnike sicer pozvala k obveščanju zaposlenih o novem plačnem sistemu, k ažurnemu pojasnjevanju nejasnosti in k preverjanju, ali so se morda prezrla zakonska določila. A to je storila šele po izplačilu septembrskih plač.
Vse bolj se zdi, da bo nova plačna reforma, sploh če bodo vse skupine zaposlenih, ki zdaj protestirajo, dobile zahtevano, stala tudi precej več, kot je bilo načrtovano. Samo v zdravstvu naj bi za vzpostavitev novega plačnega sistema namesto prvotno predvidenih 170 milijonov evrov po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nazadnje potrebovali 300 milijonov evrov. Zdravstvena zavarovalnica, ki krije plače zaposlenih v zdravstvu, je že javno opozorila, da to lahko povzroči krčenje zdravstvenih programov in da bi bilo treba premisliti o zvišanju prispevka za zdravstveno zavarovanje. A politične stranke o tem tik pred volitvami seveda niso hotele niti slišati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.