Darja Kocbek

 |  Mladina 38  |  Svet

Septembrska prikazen

In nihče ne ve, kako se bo končalo

Se bo finančni trg zlomil, je bilo eno glavnih vprašanj v ponedeljek, ko je leto po začetku finančne krize bankrotirala 158 let stara in četrta največja ameriška investicijska banka Lehman Brothers, njeno tekmico, tretjo največjo investicijsko banko, sto let staro Marry Lynch, pa je za 50 milijard dolarjev prisilno kupila Bank of America. Ta je ostala še klasična banka, zato ni v težavah. V težave pa je zaradi poslovanja z vrednostnimi papirji na ameriškem hipotekarnem trgu zabredla druga največja zavarovalnica na svetu AIG. Čeprav je ameriški finančni minister Henry Paulson v ponedeljek dal jasno vedeti, da AIG ne more računati na pomoč države, ampak se mora zanesti na zasebne vlagatelje, so ji ameriške zvezne rezerve že v torek zagotovile 85 milijard dolarjev posojila in postale 80-odstotni lastnik koncerna. AIG se je letos že dokapitalizirala z 20 milijardami dolarjev svežega kapitala. Vrednost delnice AIG se je od začetka leta znižala za 90 odstotkov. Že marca je ameriška država s prisilno prodajo rešila velebanko Bear Stearns, pred kratkim pa so zvezne rezerve hipotekarnima bankama Fannie Mae in Freddy Mac morale zagotoviti več milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja in še bianco ček za nadaljnje pokrivanje izgub. Treba ju je bilo rešiti pred bankrotom, sicer bi ostalo brez hipoteke za stanovanja in bi bankrotiralo tudi več milijonov Američanov, ki že tako vse težje odplačujejo posojila.
Prizori v banki Lehman Brothers so bili skrb zbujajoči. Zaposleni so ponoči hiteli nositi iz pisarn svoje zasebne stvari, ker so se bali, da bodo zjutraj ostali pred zaprtimi vrati. Eden od menedžerjev pa je ob odhodu iz stavbe dejal, da bankrot banke Lehman Brothers nikakor ni zadnji. Administracija predsednika Georgea Busha se je namreč odločila za spremembo strategije reševanja. Poslej ne bo več reševala posameznih bank, ampak bo svež denar zagotavljala na finančnem trgu, to pomeni, da bo pomagala preživeti le največjim bankam in bankam, ki jih je finančna kriza najmanj prizadela. Pri hipotekarnih bankah Fannie Mae in Freddy Mac pač ni imela izbire, če je hotela rešiti državljane, banki Lehman Brothers pa je lahko odrekla enako pomoč z davkoplačevalskim denarjem in odločitev o pomoči prepustila zasebnikom, ker so bili prizadeti investitorji, ki so žonglirali s finančnimi instrumenti. Ta strategija pomeni, da bodo tudi banke v Evropi in evroobmočju morale odpisati še več milijard dolarjev slabih posojil, pojasnjujejo poznavalci. Ko se bo finančna kriza končala, pa bo na trgu manj bank in finančnih institucij, ker bodo velike in močnejše prevzele manjše in šibkejše.

Vzpon sivega bančnega sistema

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.