Dare Hriberšek

 |  Mladina 38  |  Družba

Chrome: domišljen, hiter, a še ne zloščen

Za fante, ki pri Googlu kujejo posel s spletnimi storitvami, je brskalnik pravzaprav operacijski sistem. Nič čudnega, da so si omislili svojega.

Pri Chromu je privzeta domača stran uporaben seznam dotlej najpogosteje obiskanih strani.

Pri Chromu je privzeta domača stran uporaben seznam dotlej najpogosteje obiskanih strani.

Google, bržkone najprodornejše pod-jetje vseh časov, je 7. septembra praznoval svojo desetletnico. V tem, za podjetje razmeroma kratkem času mu je uspelo postati prepoznavnejši od Coca-Cole, njegova blagovna znamka pa je po svoji kapitalizirani vrednosti prekosila legende, kot sta General Electric in Microsoft. Ne le to, v tem času je vrednost podjetja narasla tja do 150 milijard dolarjev.
Večina Google pozna po prvem izdelku, danes najbolj uporabljanem spletnem iskalniku. Toda tu so še Picasa, Gmail, SketchUP, Google Earth in Google Desktop ter desetine drugih aplikacij, ki jih uporabljamo, ker so preprosto uporabne, in kar je še pomembnejše - brezplačne.
Le štiri dni pred deseto obletnico so pri Googlu splovili tudi spletni brskalnik. Pri tem so imeli nekaj smole, saj je predstavitvena slikanica, ki naj bi uporabnike navdušila nad noviteto, že dva dni prej ušla v javnost s pomočjo nekega nemškega blogerja. Pa ne samo to. V pogoje uporabe, tisti drobni tisk, ki ga uporabniki ob nameščanju ne beremo, se jim je zapisalo, da avtorske pravice za vsebine, ustvarjene in objavljene s Chromom, preidejo na Google. Predstavljajte si, na svoji spletni strani v nadaljevanjih objavljate roman, ki ga na koncu v obliki knjige izda Google, in vi ste dolžni to s sklonjeno glavo pogoltniti, ker ste se pač - strinjali. Na spletu je završalo, a podjetje se je hitro opravičilo in umaknilo sporni stavek, ki ga resnici na ljubo verjetno ne bi prenesel noben sodni postopek.
Namestitev Chroma je preprosta in na voljo v 43 jezikovnih različicah, tudi slovenski. Tiste, ki v delovni sobi sedijo pod plakatom karantanskega panterja, bo sploh razveselilo, da pri prvem zagonu povpraša tudi, če želimo splet preiskovati s katerim od konkurenčnih iskalnikov, in nam kot možnosti sam ponudi Mat kurjo in Najdi.si, kar je od podjetja z najbolj razširjenim iskalnikom zelo pošteno. Pred zagonom nam prijazno ponudi še možnost, da z Internet Explorerja ali Firefoxa uvozimo tudi podatke o geslih, nastavitvah in zaznamkih. Črna pika pri tem je, da druge brskalnike, denimo Applov Safari, Chrome preprosto ignorira.
Prvi vtis je dober. Chrome omogoča praktično vse, kar so doslej ponujali drugi. Denimo brskanje z zavihki, zaradi katerih je spletna javnost do verzije 7 ignorirala Microsoftov Internet Explorer. Pa uporabno povečevanje in pomanjševanje strani s pomočjo tipke ctrl in miškinega koleščka, ki ga je vpeljala zadnja verzija Firefoxa. Drugo, kar bo verjetno navdušilo množice, je minimalistična zasnova. Chrome je namreč špartanski, le z osnovnimi gumbi Naprej-Nazaj, Osveži in tistim za zaznamke. Gumba Pojdi in Ustavi sta združena v enega. Naslovna vrstica (tista, kamor vpisujemo spletne naslove) je obenem tudi okno iskalnika in se imenuje Omnibar. Premeteno. Zanimiva, zlasti za tiste, ki radi gledajo nagice na službenem/ženinem računalniku, je tudi možnost »Odpri novo okno brez beleženja zgodovine«.
Chrome je tudi hiter. Tako, čez palec, hitrejši od Firefoxa in IE-ja, celo dokumenti PDF, ki so doslej vedno povzročali zastoje, se odpirajo kot blisk. Na trenutke sicer porablja veliko procesorske moči, a je po drugi strani zelo varčen s pomnilnikom. Pri tem je na voljo zelo uporabna možnost preverjanja: v omnibar vtipkamo »about:memory«, s čimer pridemo do zelo podrobnega prikaza porabe pomnilnika.
Kaj pa varnost? Chrome nas bo opozoril na nevarnost phishinga (lažne spletne strani, ki od nas izvabijo podatke, denimo o kreditnih karticah) in malwara (zlonamerni programi), sveže informacije o tem pa občasno nalaga z dveh črnih list. V sklop varnosti sodi tudi zanimiva rešitev, ki vsak odprti zavihek vodi kot samostojen proces, ta ima glede posegov v uporabnikov računalnik zagotovljene le minimalne pravice. Vse to naj bi, tako Google, zagotovilo večjo varnost, kot jo je doslej ponujala konkurenca. Toda poročila o šibkih točkah novega brskalnika so začele v javnost curljati že dva dni po izidu.
Chrome prav tako tu in tam pade skupaj. Prve dni po izidu ga je elegantno sesul vpis kombinacije »:%« v omnibar. Za zdaj tudi ne delujejo oziroma delujejo pomanjkljivo RSS-novice. Uporabniki, ki tu in tam potrebujejo celozaslonski pogled, bodo pogrešali tipko F11, kot so je bili vajeni v Internet Explorerju ali Firefoxu. Morda bo kdo pogrešil tudi t. i. vrstico stanja, tisto pasico na spodnjem robu zaslona, ki v drugih brskalnikih prikazuje stanje nalaganja in nekatere druge podatke.
Toda, kot rečeno, Chrome je za zdaj še beta, zato je na nepopolnosti treba gledati milostno. Prav tako lahko zaradi odprtokodne zasnove v prihodnjih tednih in mesecih pričakujemo množico dodatkov, ki bodo Chrome približali idealu vsakega posameznika in na daljši rok verjetno premešali tržne deleže med spletnimi brskalniki. Po podatkih podjetja Net Applications je Chrome v dveh tednih po izidu prilezel že do približno 1-odstotnega deleža.
Tako bo leto 2008, kot kaže, leto dogajanja na področju brskalnikov. Nedavno smo dobili tretji Firefox, si od Microsofta naložili preizkusni IE 8 in konec avgusta prav tako še preizkusni Safari 4.0. Legendarni Netscape je omahljivost prav letos plačal z življenjem.
In zdaj še Chrome. Predstavniki konkurentov so se po njegovem izidu nemudoma oglasili in vsi po vrsti izjavili, da se novinca na bojijo. Tudi prav. Resda bo Safari preživel zaradi Applovih uporabnikov, IE zaradi vgrajenosti v Okna in Opera, ker ste zanjo morda nekoč plačali. Še najmanj se ima morda bati Firefox, ki mu mnogi, zlasti zaradi široke baze dodatkov, ki jih je skupnost izdelala v zadnjih letih, težko najdejo zamenjavo. Toda: osnovni razvoj Firefoxa je bil doslej močno naslonjen na finančna sredstva, ki so prihajala prav od Googla.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.