Peter Petrovčič

25. 9. 2008  |  Mladina 39  |  Politika

Zlorabljeni organi pregona ovadeni

Penko je ovadil posameznike, ki mu vse od njegove aretacije obljubljajo ovadbo

Boštjan Penko na tiskovni konferenci po izpustitvi iz pripora.

Boštjan Penko na tiskovni konferenci po izpustitvi iz pripora.
© Borut Peterlin

Nekdanji kazenski sodnik, višji državni tožilec, zdaj odvetnik Boštjan Penko je zoper odgovorne, ki so mu skupaj z Ivanom Zidarjem pred malo manj kot tremi meseci odvzeli prostost, vložil kazensko ovadbo in napovedal, da bo kot subsidiarni tožilec zadevo sam pripeljal do sojenja, če jo tožilstvo zavrže. Po mnenju številnih pravnikov druga največja zloraba policijskih pooblastil in policije same po tajnem nadzorovanju romske družine Strojan se bo torej zagotovo razčistila na sodišču.
V nedeljo, 29. junija, je policija pod vodstvom posebne tožilske skupine, ki deluje pri generalni državni tožilki Barbari Brezigar, na grob način odvzela prostost omenjenima, ju v priporu zadržala 13 ur in ju kasneje brez kakršnega koli preiskovalnega dejanja (nista bila niti zaslišana) izpustila na prostost. Penko je zdaj vložil ovadbo, v kateri policiste bremeni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ker so ga po njegovem neupravičeno preiskali, mu vzeli prstne odtise, odvzeli bris ustne sluznice in ga slikali. Ovadba pa ni vložena zgolj zoper policiste, pač pa zoper vse vpletene ali, kot pravi Penko sam: »Ovadba je vložena zoper tiste, ki sem jih prepoznal, katerih imena so na uradnih dokumentih in tudi zoper neznane osebe, ki jih bo mogoče identificirati, ko bo stekel dokazni postopek.« Poleg policistov, ki so aretacijo izpeljali, so med ovadenimi znani še tožilec iz posebne tožilske skupine Roman Sevšek in direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki sta si aretacijo ogledala od blizu, pa tudi vodja ljubljanskih kriminalistov Dušan Florjančič, ki je podpisal odločbo o odvzemu prostosti. Zatožna klop bo torej polna, prav taka pa bo po Penkovih besedah tudi obtožnica, saj meni, da je bil nezakonit še ukrep tajnega opazovanja, ki ga je policija na njem izvajala v dneh pred aretacijo. Tudi odvzem prostosti je bil po njegovem mnenju zaradi pomanjkanja zahtevanega pravnega standarda nezakonit in izvršen na grozovit način.
Policija se je odzvala dan za tem, a ne z ovadbo zoper Penka, ki jo obljublja že več mesecev, pač pa s sporočilom za javnost, v katerem zagotavlja, da so policisti ravnali zakonito in celo, da so ob aretaciji, ko so Penka in Zidarja aretirali kar specialci in prvega zvezali z zateznimi lisicami, »uporabili najmilejša prisilna sredstva glede na obstoječe in znane okoliščine v skladu z veljavnimi predpisi ter pravili stroke«. In da so »policisti prisilna sredstva odstranili takoj, ko so prenehali pogoji za njihovo uporabo«. Penko se ne strinja: »Sploh ne bi smeli uporabiti nobenih prisilnih sredstev. Ni bilo utemeljenih razlogov za sum, ki jih za odvzem prostosti zahteva zakon o kazenskem postopku, in posledično tudi ne razlogov za uporabo prisilnih sredstev.« Tako, lahko bi rekli edino pravilno, je pred slabim mesecem za Odmeve na TVS v zadevi Patria razmišljala celo najglasnejša Penkova nasprotnica Barbara Brezigar: »Ne pričakujte, da bomo v pravni državi zapirali ljudi zato, ker nekdo reče, da je skorumpiran. Tožilci rabimo za to dokaze.« Glede Penkove aretacije je za isto oddajo mesec prej zagotovila, da »v tej fazi ni bilo nobenega problema«.
Ker policija kljub tajnemu sledenju Penku ni pridobila dokazov, se je osredotočila na dokumente, ki jih je Penku zasegla ob aretaciji. Da gre zgolj za medijsko vojno, ki jo vodijo politični vodje organov pregona, je jasno tudi zato, ker kljub tem »dokazom« niso vložili ovadbe zoper Penka. Ta na edini očitek policije, da je s tožilstva odnesel kopije nekaterih dokumentov iz primera proti Zidarju, odgovarja takole: »Med papirji, ki so mi jih zasegli, so fotokopije sodnega spisa, katerega kopiranje je Zidar kot stranka v postopku v skladu z zakonom naročil dva dni pred tem. Vse to je na sodišču evidentirano. Trditi, da sem jaz zlorabil položaj s prebiranjem njegovih fotokopij, je absurdno.« Da je šlo predvsem za osebno angažirano akcijo z vrha tožilstva zoper neposlušnega tožilca, ki nima neposredne zveze s siceršnjim delovanjem policije, pa potrjuje to, da je policiste, ki so sodelovali pri aretaciji, zaradi hudih notranjih dilem, ali delajo prav ali ne, moral tolažiti kar sam Penko - tako vsaj trdi. Res pa to posredno potrjujeta tudi policija in tožilstvo s tem, da jima v zadevi, v kateri so dvema osumljencema odvzeli prostost, doslej še ni uspelo najti člena kazenskega zakonika oziroma kvalifikacije kaznivega dejanja za njuno početje. Ob aretaciji so govorili o »gospodarskem kriminalu in o korupciji«. Vmes so potem omenjali »zlorabo uradnega položaja ali pravic«, ki pa je takoj, ko je postalo jasno, da so pri Penku našli Zidarjevo dokumentacijo in ne nasprotno, izginila iz njihovega žargona. V zadnjem sporočilu za javnost so poleg gospodarske kriminalitete govorili še o »razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti«. Katero kaznivo dejanje, gospa Brezigarjeva, gospodje Sevšek, Jevšek in Romšek?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.