25. 9. 2008 | Mladina 39 | Politika
Dars mora prodati še 140 tisoč vinjet
Odgovorni v Darsu ne odgovorijo jasno na vprašanje, kaj za njihove finance pomeni, če jim do konca leta morebiti ne bo uspelo pobrati dovolj cestnine
Predsednik uprave Darsa in prometni minister Radovan Žerjav z vinjeto
© Borut Krajnc
Da bi družba Dars uresničila letošnji poslovni načrt, bi morala do konca leta prodati še 140 tisoč vinjet ali 1370 na dan. V zadnjih dneh na teden proda 20 tisoč vinjet. Po teh podatkih se ni bati, da se račun ne bi izšel. Domači vozniki vinjeto večinoma sicer že imajo. Tudi glavna turistična sezona je mimo, precej zdomcev bo za božično-novoletne praznike še lahko uporabljalo polletne vinjete, ki so jih kupili letos, saj veljajo šest mesecev od dneva nakupa. »Računamo na tranzitni promet, čeprav je v primerjavi s poletnimi meseci manjši, in nekatere domače voznike, ki vinjete še niso kupili. Po naših podatkih je od 1,1 milijona voznikov domačih osebnih vozil vinjeto do zdaj kupilo blizu 850 tisoč voznikov. Več prometa pričakujemo tudi za novembrske praznike,« so pojasnili pri Darsu.
Do 7. septembra so prodali 1,92 milijona vinjet za osebna vozila in tako pobrali 56 milijonov evrov neto cestnine. S prodajo vinjet in s starim sistemom cestninjenja za osebna vozila, ki je bil v veljavi do 1. julija, je Dars letos pobral 101 milijon evrov neto cestnine od voznikov osebnih vozil. Od avtoprevoznikov je pobral 62 milijonov evrov cestnine. To pomeni, da je skupaj pobral 163 milijonov evrov cestnine.
V skladu s poslovnim načrtom mora Dars letos pobrati 199 milijonov evrov neto cestnine, do konca leta torej še 36 milijonov evrov neto cestnine. V družbi računajo, da bodo od voznikov tovornih vozil pobrali še 32 milijonov evrov neto cestnine.
In kje ima Dars rezerve, če mu letos vendarle ne bo uspelo pobrati toliko cestnine, kot je predvidel v poslovnem načrtu? Je mogoče pričakovati upočasnitev gradnje avtocest? Model financiranja gradnje avtocest ni neposredno odvisen od cestnine, saj je glavni vir za financiranje gradnje novih avtocest zadolževanje, manj kot 5 odstotkov denarja za ta namen pa doda državni proračun. S cestnino Dars odplačuje posojila, zato jo potrebuje po tem, ko so posamezni odseki avtocest že dograjeni.
»Dars ministrstvu za finance redno poroča o vseh tekočih finančnih zadevah in izdeluje projekcije finančne stabilnosti. Vsekakor v prihodnje računamo na večje prihodke od cestnin, predvsem od cestninjenja tovornega prometa z ustreznim satelitskim sistemom (tudi za osebna vozila), navsezadnje pa tudi na namenska sredstva (proračun) v višini 160 milijonov evrov na leto, ki so nam bila pred leti z zakonom dodeljena za gradnjo, pa jih za program gradnje kasneje nismo prejeli. S finančnim reinženiringom je sicer mogoče obveznosti vračil premikati po času in obsegu, glede na tekoče prilive, vendar v razumnih mejah,« zelo diplomatsko pojasnjujejo v avtocestni družbi.
Iz Darsovega odgovora, da pričakuje vrnitev sredstev iz proračuna, ki mu jih je vlada odvzela, je mogoče sklepati, da bo moral zmanjšati zadolževanje. Prav tako v odgovoru posredno navaja, da bo moral pobrati več cestnine za osebna vozila, kar pomeni, da se račun s ceno 55 evrov za letno in 35 evrov za polletno vinjeto ne izide.
Dars je lani pobral 87 milijonov evrov neto cestnine za tovorna vozila, letos namerava iz tega vira zbrati 97 milijonov evrov neto. Na več cestnine za tovornjake računa zaradi povečanja tovornega prometa v Sloveniji in odprtja novih odsekov avtocest, zlasti v Pomurju. Približno polovico od 10 milijonov evrov, za kolikor bo letošnji znesek cestnine za tovorna vozila predvidoma višji od lanskega, namerava avtocestna družba pobrati na pomurski avtocesti, kjer je treba cestnino plačevati od konca avgusta letos. Po podatkih direkcije za ceste o štetju prometa je na letni ravni po odseku avtoceste med Beltinci in Vučjo vasjo lani na dan povprečno peljalo 6079 vozil, od tega je bilo manj kot dve petini vozil, ki potrebujejo vinjeto.
Pri Darsu pravijo, da bi letos do konca leta na pomurski avtocesti skupaj z dodatnimi 25 kilometri, ki jih bodo še odprli za promet, od osebnih vozil pobrali približno milijon evrov cestnine, če bi jo pobirali še po starem sistemu. Ali so ta milijon z novim sistemom vendarle dobili oziroma kako ga bodo nadomestili, če ga niso dobili, niso pojasnili. Izračuni za odplačilo posojil, ki jih je Dars že najel pred leti, ne upoštevajo možnosti uvedbe vinjet, ampak so utemeljeni na domnevi, da bo Dars povečeval znesek pobrane cestnine tudi z odpiranjem novih avtocestnih odsekov. Po uvedbi vinjet z odprtjem novih odsekov od osebnih vozil ne dobi več dodatne cestnine. Hkrati se je Dars zadnja leta bistveno bolj zadolžil, kot je bilo predvideno, in ostal je brez denarja iz državnega proračuna. Ker avtoceste gradi v glavnem na kredit, se povečujejo tudi njegove obveznosti. Ker je vir za odplačevanje posojil cestnina, bi se morali prihodki iz tega vira v prihodnje povečevati enako hitro, kot je na podlagi sklepov vlade in državnega zbora povečeval kredite. Kreditodajalci, med njimi je največja Evropska investicijska banka (EIB), niso zaskrbljeni, ker se cestnina ne prilagaja povečanim obveznostim Darsa. Vsa posojila so namreč zavarovana z državnim poroštvom. Če Dars dolga tudi s finančnim reinženiringom ne bo mogel več poravnavati, ga bo moral poravnati proračun. Druga možnost pa je, da oblast Darsov dolg poplača v naturalijah - z avtocestami. Posojilodajalci postanejo njihovi lastniki in zato lahko prosto določajo cestnino. Madžari so že preskusili, da je takšna cestnina draga.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.