»Za vse so krivi tardeči!«

Malo je izvirnih domačih avtorskih del, ki bi tako silovito, ponosno in suvereno zarezala v jedro nacionalne substance, kot je to uspelo Sokolu in Golobici, biografskemu romanu v slikah. Napeta, romantična, čutna in poučna zgodba, ki vzplamti pod mogočnimi vršaci Triglavske stene, kjer usoda združi brhko mlado zdravnico Urško in klenega družbeno političnega delavca Janeza, je na mah očarala milijone in postala najbolj poljuden ter najrazumljivejši literarno likovni presežek o zakulisnem dogajanju na prizorišču slovenske politične stvarnosti, ki jo na ideološki osnovi mobilizira tranzicijski kapital v spregi z neuravnoteženimi mediji ter udbomafijskim podzemljem.
Vzvišena pripoved o večnem boju med krepostnimi silami dobrega in zarotniškimi hordami zla pa ne želi zgolj kratkočasiti ali enoplastno razvedriti. Prav nasprotno, avtor skozi umetniško formo romana v stripu bralca dobrohotno nagovarja v jeziku tradicionalnih vrednot ter stremi k temu, da bi ga objektivno informiral, duhovno pregnetel ter utrdil v veri, da iskrena ljubezen premaga vse ovire.
Z Lovrom Matičem, vsestranskim pisateljem, kritikom, scenaristom in poetom, smo se pogovarjali v varnem zavetju diaspore, kamor se je ta vsestranski mojster peresa po objavi pogojnih izidov nedeljskih volitev kontemplativno umaknil, da bi v miru preučil posledice nepredvidljivosti slovenskega volilnega telesa. Matiča širša javnost morda najbolj pozna po pesniškem kotičku na zadnji strani slovenskega nizkonakladnega tednika, kjer že deseto leto v hudomušnih verzih lucidno komentira utrip domače politične stvarnosti, le redki pa vejo, da se pod psevdonimi pogosto pojavlja v pismih bralcev osrednjih dnevnikov in da je bil od leta 2004 zunanji sodelavec in duhovni pisec govorov prve sproščene Vlade RS, ki je prekinila več kot polstoletno diktaturo rdečega enoumja.

Gospod Matič, kdaj se vem je utrnila zamisel za epsko romanco Sokol in Golobica?

Kaj ste v prvi vrsti želeli sporočiti javnosti s to prelomno pripovedjo?

Ste pri realizaciji stripovske pripovedi morali preskočiti veliko polen, preden je iskrena zgodba o pogumu in žrtvovanju ugledala luč sveta?

Romantično zgodbo o Sokolu in Golobici, ki ste jo podali na poljuden, slehernemu bralcu razumljiv način, pogosto prekinjajo prizori ekstremnega nasilja in eksplicitne erotike. Se temu ni dalo izogniti?

Kako pa ste se denimo izognili pritiskom tranzicijskega kapitala, ki je storil vse, da stripovska pripoved ne bi izšla?

Menda so vam celo grozili. Lahko podrobneje opišete obliko in način teh groženj?

Gre za prvo stripovsko pripoved, ki je povzročila mobilizacijo na ideološki osnovi. Kdo so po vašem mnenju tisti, ki so jo sprožili?

Kaj naj bi bilo tisto, kar je šlo med preučevanjem strukture zgodbe Sokola in Golobice, še bolj pa teksta med vrsticami, globoki državi najbolj v nos?

Na kaj bi morali biti bralci Sokola in Golobice še najbolj pozorni?

Gospod Matič, vaša biografija je zajetna in impresivna, znano je, da ste vsestransko navdahnjen človek peresa. O vas vemo takorekoč vse, česar pa za gospoda Tota, ki je vašemu scenariju dal končno podobo, ne moremo trditi. Njegova biografija obsega en sam stavek, iz katerega izvemo, da riše stripe. Nam lahko vi poveste kaj več o vašem kolegu?

So morda grozili tudi njemu?

Naše bralce gotovo zanima, kako je prišlo do vajinega sodelovanja in kako je stekel ustvarjalni proces, kako intenzivni so bili porodni krči?

Projekt Sokol in Golobica je podprlo lepo število uglednih sponzorjev, kar v slovenskem stripovskem založništvu pomeni prej izjemo kot pravilo. Ste sponzorje poiskali vi ali so morda sponzorji poiskali vas?

Kakšne pustolovščine lahko v bodoče pričakujemo v zbirki Viharji srca?

Bo epska zgodba o vseslovenskem junaku, poosebljenju poštenosti, ki se na krilih malemu človeku prijazne politike kot sokol vzpne nad temačne sile, raztrga rdeče zarotniške oblake in osvoji delavno ročico brhke, vzdržne in zveste mladenke, v vsej svoji notranji lepoti nekoč zažarela tudi na filmskem platnu?