9. 10. 2008 | Mladina 41 | Politika
Tovor gre ...
Kako zmanjšati število tovornjakov na naših cestah, hkrati pa od njih iztržiti največ?
© had.si
Število tovornjakov na naših cestah zadnja leta naglo narašča. Pravzaprav stalno narašča že od leta 1992. Samo med letoma 2001 in 2006 je obseg prepeljanega tovora narasel z nekaj manj kot 58 na skoraj 87 milijonov ton. Pa tudi leto zatem je zrasel še za 3 milijone ton. Na podatke o povečanju leta 2008 bo treba še počakati, že zdaj pa lahko s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je vstop v schengenski sistem dal še dodaten zagon rasti cestnega tovornega prometa. Tako kot se je to zgodilo po vstopu v Evropsko unijo. »Če se bo nadaljevalo tako, bomo imeli čez pet ali šest let strnjeno kolono tovornjakov skozi Slovenijo,« pravi direktor Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever. Na prometnem ministrstvu na vprašanje, ali se jim zdi, da je število tovornjakov na naših cestah že doseglo kritično točko, odgovarjajo, da te točke ni mogoče nedvoumno določiti. Zavedajo pa se, da zaradi povečanja »prihaja do problemov pretočnosti, varnosti in okolja, ki so na najbolj obremenjenih območjih nevzdržni«.
Razlogov za tolikšno povečanje prometa je - poleg širitve EU in zatem schengenskega prostora - več. Med sogovorniki nobeden ni pozabil omeniti strateško pomembne lege Slovenije na križišču petega in desetega evropskega prometnega koridorja. Med pomembne razloge za povečevanje števila tovornjakov lahko štejemo tudi umirjanje razmer na Zahodnem Balkanu in skupaj z njim oživitev regionalnega gospodarstva. A vendarle je povečanje večje, kot si je kdorkoli upal predvidevati. »Nedvomno je danes tega prometa več, kot smo ga za to obdobje pričakovali. Zelo naravnost povedano, naše avtoceste so sposobne prenesti toliko tovornjakov, kot jih imamo danes, vendar smo pričakovali, da bomo današnje razmere doživeli kasneje,« razlaga mag. Nataša Kovše, samostojna strokovna sodelavka pri Darsu.
Odgovor na vprašanje o razlogih za to dodatno, nepričakovano povečanje se verjetno skriva v besedah podpredsednika SD in najverjetnejšega novega prometnega ministra dr. Patricka Vlačiča: »Danes ni nobena skrivnost, da zaradi cene, cestnin, položaja Slovenije in morda še česa blagovni tokovi potekajo čez Slovenijo, namesto da bi šli po najkrajši poti. Nekateri deli Slovenije dobijo nekatere prometne tokove, ki jih sicer sploh ne bi.« Tudi Robert Sever iz GZS vidi v manjših stroških tranzita čez Slovenijo enega od razlogov za tolikšno povečevanje prometa. Po njegovih podatkih prevoznika kilometer vožnje po avtocesti v Sloveniji stane 0,18 evra, v Avstriji 0,23 evra, v Nemčiji pa je prevoz še precej dražji.
Poceni pot
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.