9. 10. 2008 | Mladina 41 | Svet
Resnica je na naši strani
Rusija je svoj 11. september doživela v Južni Osetiji, povzročil pa je korenite spremembe v odnosu njenih prebivalcev do Zahoda
»Najprej je malo Osetijo napadla velika Gruzija. Nato je veliko Gruzijo napadla zelo velika Rusija. Nato se je Rusiji po robu postavil ves svet in mislim, da je svet naredil prav,« je za rusko podružnico BBC-ja o šestdnevni vojni dejal pisatelj Grigorij Čhartišvili, ki ustvarja v Rusiji pod psevdonimom Boris Akunin. Z zadnjo pripombo tega po narodnosti gruzijskega, toda po priljubljenosti vsekakor ruskega avtorja se dobršen del prebivalstva Rusije najbrž ne bi strinjal. Septembrska raziskava javnega mnenja, ki je potekala v 46 regijah Ruske federacije, kaže občutno poslabšanje odnosa ruskih državljanov do ZDA, držav Evropske unije, sploh pa do Gruzije in njene goreče zaveznice Ukrajine.
Najslabše, takoj za Gruzijo, kaže Združenim državam. Po podatkih Analitičnega središča Livada je bilo padec priljubljenosti ZDA med Rusi mogoče zaznati tudi spomladi 1999, med Natovimi operacijami v Jugoslaviji, in spomladi 2003, ko so ameriški vojaki z zavezniki vkorakali v Irak. Toda Rusija v zadnjih enajstih letih še nikoli ni bila tako silovito naravnana proti ZDA kot po zapletu v Južni Osetiji.
Hkrati so kazalci priljubljenosti premiera Putina in predsednika Medvedjeva po vojni v Gruziji segli skrajno visoko. Podpora Putinu je v času vojaškega spopada zrasla z 82 na 88 odstotkov, podpora Medvedjevu pa s 73 na 83 odstotkov. Večina anketirancev se je strinjala s politiko ruske vlade na Kavkazu. To kaže tudi, da je Kremelj v celoti zmagal v informacijski vojni na domačih tleh.
»Ko je 8. avgusta gruzijsko orožje začelo obstreljevati osetijski Chinvali, sem si dejal, da bo ruska vlada izgubila, ne glede na to, kaj bo naredila,« je za Mladino povedal 23-letni Mihail Verkhoturov, prebivalec vzhodnosibirskega mesteca Abakan. »Bodo tiho in prepustili Osetijce na milost in nemilost človeku, ki žveči kravate (predsedniku Gruzije, op. avt.), ali bodo začeli večmesečno vojno?« se je spraševal mladi podjetnik in hkrati eden najdejavnejših blogerjev hakaške regije. »Toda naše oblasti so sijajno opravile delo. Najprej so diplomati potrkali na vest Organizacije združenih narodov,« je pripomnil Verkhoturov, ki je budno spremljal razvoj dogodkov po ruskih federalnih medijih, »ko pa niso dobili podpore - težko je upati na razumevanje tam, kjer nestrpno čakajo, kdaj bo Rusija premagana -, so v štirih dneh, ne brez napak, vendar v celoti odlično opravili svojo nalogo.«
Kar zadeva EU, je Mihail pripomnil: »Zahod po razpadu Sovjetske zveze ni nikoli končal hladne vojne. To se je jasno pokazalo ravno po dogodkih v Južni Osetiji. Članice EU bi morale resno premisliti, ali nameravajo igrati pod taktirko ZDA. Če si dejansko želijo miru, zakaj ne obsodijo izjav članic EU (baltiških držav, Poljske), katerih razsodnost je zameglilo sovraštvo do Rusije?« Potem je Mihail nadaljeval: »Ko se bodo opredelile, bodo taki, kot sem jaz, navadni državljani Rusije, nehali imeti EU za privesek nepopolnega demokratičnega modela ZDA, ki je brez lastnega mnenja.«
Pred kratkim sem se pogovarjala z Rusom, ki že dolgo živi v Sloveniji in spremlja ruske in zahodne medije hkrati. To pomeni, da ne živi v informacijski osami, kakršna vlada recimo v nekaterih oddaljenih delih Rusije, kjer lahko prebivalci spremljajo le državne medije. »Po dolgem, res dolgem času sem ponosen na rusko vlado. In veš, mislim, da razlog za hladno vojno ni bil komunizem, ampak rusofobija. Vsaj po poročanju zahodnih medijev sodeč,« je bil žalosten. »Tvoj slovenski prijatelj ni tako daleč od resnice,« se je strinjala Rusinja, ki končuje doktorat iz prava v Londonu. »Ko sem prvič prišla v Veliko Britanijo, so bili vsi prijazni. Bila sem predstavnica poražene komunistične države, ki je doživljala hudo gospodarsko krizo. Zaslužila sem si sočutje in skorajda človekoljubno pomoč.«
Ko je v London prišla drugič, je bil ruski državljan Roman Abramovič že eden najbogatejših ljudi v Veliki Britaniji in na svetu sploh. »Začutila sem spremembo v odnosu ljudi do mene. Očitno so Rusija in Rusi Zahodu simpatični, kadar so ponižani in revni. Zdaj pa se bojim, da bodo zaradi dogodkov v Južni Osetiji ruski državljani še teže pridobili vizum.«
Bodoča doktorica prava je zgrožena nad izkrivljanjem dejstev v zahodnih medijih: »Imam občutek, da o Rusiji poročajo ljudje, ki to državo poznajo še iz Jelcinovih časov ali še od prej. Nočejo ali ne zmorejo dojeti sprememb, ki so se zadnja leta zgodile pri nas.«
Meni, da je celotna ruska javnost doživela pravi šok zaradi nemoralnega in neresničnega prikazovanja dogodkov v Gruziji v zahodnih medijih in iz ust predstavnikov zahodnih vlad.
»Zanimivo je, da je ta spopad združil Ruse, ki so domoljubno naravnani, in tiste, ki so bili skrajno kritično razpoloženi do ruskih oblasti,« je ugotavljala pravnica, ki je zaželela ostati neimenovana. »Sami smo proti vsemu svetu - taki so bili občutki med mojimi prijatelji doma in v tujini. Toda resnica je na naši strani, zato je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj si o nas misli mednarodna skupnost, ki se je z odzivom na vojno v Gruziji sramotno diskreditirala.«
V tej luči je razumljiva primerjava Dmitrija Medvedjeva: »Za Rusijo je 8. avgust 2008 skoraj isto kot 11. september 2001 za ZDA.« Glede na to, kakšne posledice je imel za svet ameriški 11. september, lahko le ugibamo, kaj bo za njegovo prihodnost pomenila južnoosetijska prelomnica.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.