23. 10. 2008 | Mladina 43 | Politika
Zadržki o papežu Piju XII.
Bo beatifikacija medvojnega papeža neuspešna, ker ni nasprotoval holokavstu?
Septembra je minilo petdeset let od smrti Pija XII., papeža, ki je bil na čelu katoliške cerkve od leta 1939 do 1958, sveti sedež pa je ob tej obletnici napovedal njegovo beatifikacijo. Spis je pripravljen, zdaj pa mora jezuit Peter Gumpel priskrbeti prepričljive dokaze o njegovih čudežih. Vendar z beatifikacijo Pija XII. za zdaj ne bo nič, saj so se na namero Vatikana ostro odzvali Judje, ki Pija XII. obtožujejo, da se med 2. svetovno vojno ni dovolj odločno zoperstavil holokavstu. »Menimo, da ne bi smel biti razglašen za blaženega ali postavljen za zgled, saj takrat ni povzdignil svojega glasu,« je v začetku oktobra, kot gost na škofovski sinodi v Vatikanu, dejal Šear Jašuv Cohen, glavni rabin Hajfe. Benedikt XVI., ki močno podpira beatifikacijo Pija XII., je takšne obtožbe zanikal rekoč, da se je ta v tistem času neutrudno zavzemal za »mir in zaščito preganjanih, še posebej Judov«.
Nasprotovanje beatifikaciji Pija XII. se je še posebej razvnelo konec minulega tedna, ko je Vatikan sporočil, da papež Benedikt XVI. ne bo obiskal Izraela, dokler bo na plošči v jeruzalemskem Muzeju holokavsta Jad Vašem med »nepravičnimi« omenjen tudi papež Pij XII. Tam namreč piše, da se na vesti »o pomorih Judov ni odzval ne pisno ne ustno. Leta 1942 se ni pridružil zaveznikom v obsodbi pobijanja Judov. Tudi ko so Rome deportirali v Auschwitz, je bil papež Pacelli tiho.« Judje Piju XII. očitajo, da je najkasneje konec leta 1942 dokazano vedel, kaj počno nacisti v Nemčiji in v okupiranih državah, saj je dobil številna poročila o nasilju nad Judi in drugimi narodi. Ko so v sredini leta 1943 nekaj sto metrov od Vatikana pobili okoli 1000 Judov, ki so živeli v Rimu, ga je italijanska princesa Enza Pignatelli v pismu opozorila: »Morate se takoj odzvati. Nemci aretirajo Jude in jih vozijo drugam. Samo vi jih lahko ustavite.«
Papež Pij XII. je princesi dejal, da »bo storil, kar bo lahko«, vendar je molčal, kar je bilo za papeža, tedaj ključno evropsko moralno avtoriteto, po sodbi zgodovinarjev nedopustno. Zagovorniki njegovega ravnanja pravijo, da je bil njegov molk nujen, kajti če bi protestiral, bi izpostavil katoliško cerkev in katolike po vsej Evropi nacističnemu nasilju. Njegova bojazen, da bi Nemci bombardirali tudi Rim in Vatikan, je bila velika, poleg tega pa je bilo v cerkvi močno krilo, ki je videlo največjo nevarnost za svet predvsem v komunizmu. Večjo kot v nacizmu, čeprav je v tem času že bila sklenjena protihitlerjevska koalicija Zahoda in Sovjetske zveze. Toda »za Benedikta XVI. in druge konservativce v Cerkvi je Pij XII. vedno veljal za pomembno osebnost, ki jo zaznamujeta razum in stabilnost«, je za angleški časnik The Independent dejal dolgoletni dopisnik iz Vatikana Robert Mickens. Dodaja še, da jih »privlači tudi dejstvo, da je bil zaprisežen antikomunist,« in opravičujejo ga, »da ni mogel nastopiti proti nacizmu, saj bi tako ogrozil še več življenj«. Robert Katz, avtor več knjig o zgodovini Vatikana v času okupacije, opozarja na sprevrženosti takšne logike: »Pravijo, da bi bilo lahko še huje, če bi se odzval. Toda kaj hujšega bi se lahko še zgodilo?! ... Drži, da je storil vse, da bi zavaroval Vatikan, in res je, da so številni posamezniki iz vrst katoliške cerkve pomagali Judom. Toda tega jim ni naročil Vatikan.«
Pij XII., rojen leta 1876 kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, je imel v Italiji v cerkveni hierarhiji pomembne dolžnosti. Kar dvakrat je bil tudi apostolski nuncij v Nemčiji, kjer je navezal številne stike in si ustvaril dobre zveze, prek katerih je bil natančno seznanjen z dogajanjem v času Hitlerjeve nacistične diktature. Zagotovo je bil obveščen tudi s početjem RKC v drugih državah. Ljubljanski škof Gregorij Rožman ge je med vojno vsaj dvakrat obiskal, ko pa je bil po vojni Rožman obsojen in je taval brez doma po svetu, ga Pij XII. niti sprejeti ni hotel.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.