29. 10. 2008 | Mladina 44 | Politika
Spodjedanje BiH
Daytonski sporazum je za Bosno in Hercegovino edino varovalo za ohranitev miru
Nekdanji visoki mednarodni predstavnik v BiH Paddy Ashdown in Richard Holbrooke, ameriški pogajalec pri oblikovanju Daytonskega sporazuma leta 1995, na podlagi katerega so vse v državljanski vojni udeležene strani prekinile spopade in pristale na »daytonsko« ureditev BiH, sta v bosanskem časniku Dnevni Avaz z javnim pismom opozorila na nevarnost razpada političnega sistema BiH. Zapisala sta, da »državi grozi resnična nevarnost razpada. Kot leta 1995 tudi tokrat potrebujemo odločnost in čez-atlantsko enotnost, če ne želimo zabresti v novo krizo ... Čas je, da se znova posvetimo BiH, da razmere ne bodo spet umazane«.
Po sporazumu iz Daytona je Republika BiH sestavljena iz dveh entitet, Republike Srbske (RS), Federacije BiH, in posebnega območja - distrikta Brčko. Federacija BiH je sestavljena iz desetih kantonov, v RS pa te ravni oblasti ni. Celotna BiH ima tri ravni zakonodajne in izvršne oblasti, in sicer kantonalno, entitetno in državno, s skupaj 167 ministri, nad vsem pa bedi še visoki predstavnik mednarodne skupnosti, ki usklajuje medsebojne odnose in tudi lahko suspendira odločitve posameznih organov, če presodi, da niso skladni z ustavo.
Čeprav je bilo v zadnjih letih storjenih precej korakov naprej - med drugim je letos junija država podpisala tudi Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z Evropsko unijo -, pa medetnične napetosti in strah pred drugimi še zmeraj ovirajo nujno potrebne gospodarske, politične in administrativne reforme v državi ter otežujejo oblikovanje njenih osrednjih institucij. Po državljanski vojni 1992-1995 se življenja Srbov, Bošnjakov in Hrvatov v BiH odvijajo drugo mimo drugega. Srbi živijo v svoji republiki, Bošnjaki in pa Hrvati, ki so najmanj zadovoljni s sedanjim statusom, saj so v veliki manjšini, pa v Federaciji BiH. Odnosi med entitetama, predvsem pa med Republiko Srbsko in državnim vodstvom, so se še posebej zaostrili po volitvah leta 2006, ko je predsednik tričlanskega Predsedstva BiH postal Haris Silajdžić, sicer Bošnjak, a voditelj sorazmerno nepomembne politične stranke, premier Republike Srbske pa Milorad Dodik, voditelj najmočnejše srbske politične stranke, Zveze neodvisnih socialdemokratov, ki je bila vseskozi opozicija Karadžićevi Srbski demokratski stranki.
Ashdown in Holbrooke sta kritična do obeh. Dodiku očitata, da ga je kot nekdanjega kritika nacionalistične Srbske demokratske stranke cenila mednarodna skupnost, v zadnjih letih pa je ubral podobno usmeritev, kot jo je imela SDS. »Dolgoročna Dodikova politična vizija je jasna - pripeljati Republiko Srbsko do stopnje, da bi se ta lahko dejansko odcepila, če bi se za to pokazala priložnost,« sta zapisala. Dodik izkorišča šibke točke v konstitucionalni strukturi države: naveličanost ukvarjanja mednarodne skupnosti z BiH in nesposobnost EU, da bi odločneje urejala razmere v BiH. »V zadnjih dveh letih mu je uspelo zaustaviti napredovanje BiH po evropski poti, bistveno je oslabil institucije bosanske države in zaustavil proces preobrazbe BiH v funkcionalno državo, ki bi bila kompatibilna z Evropsko unijo,« sta še zapisala Ashdown in Holbrooke in navrgla misel, da Dodikovo politiko spodbujajo ruski naftni dolarji. Nič boljšega mnenja, kar zadeva ustavnopravno najedanje statusa BiH, nimata niti o Harisu Silajdžiću, ki se vseskozi zavzema za BiH brez entitet in za enotno državo, kjer bi veljalo načelo en glas - en prebivalec. Avtorja pisma pravita: »Dodik zagovarja spoštovanje Daytona, Silajdžić pa ga želi revidirati. Toda oba kršita njegovo ključno načelo: federalni sistem znotraj ene države. Ta strupena interakcija je v samem srcu današnje krize v Bosni.«
Na težave v BiH je v začetku leta opozoril odhajajoči predsednik slovenske vlade Janez Janša. V Bruslju je nekatere novinarje šokiral z izjavo, da je BiH dolgoročno večji problem kot Kosovo. Zagotovo, dokler bosanski politični eliti sami ne bo uspelo oblikovati takšnega ustavnopravnega mehanizma, ki bi vsem narodom omogočal varnost in enakopraven razvoj brez tujih tutorjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.