29. 10. 2008 | Mladina 44
Javne skrivnosti zasebnega varovanja
Del nacionalne varnosti ali nacionalne zadrege?
Nobena skrivnost ni, da v domačem sektorju zasebnega varovanja že leta vladajo izrazito neurejene razmere, kar od časa do časa posredno povzroči dogodke, kakršni sta bila Lipa in Global.
A oba primera skupaj sta zgolj vrh ledene gore, dokaz, da se pod površjem skriva veliko več težav. Kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja preprosto ni, najpogostejše težave, s katerimi se spoprijemajo številni varnostniki, pa so predolg delovni čas, prenizke plače in alkoholiziranost na delovnem mestu. Nemalokrat se pripeti, da varnostnike (delno) plačujejo z živilskimi boni, denimo Mercatorjevimi. Po navedbah naših virov pa se dogajajo še hujše stvari, tudi to, da upokojeni varnostniki še naprej delajo prek študentskih napotnic. Po prej omenjenih tragedijah so se na ministrstvu za notranje zadeve odločili, da je treba poostriti nadzor nad t. i. varnostnimi službami, vendar so naštete težave ostale.
Pred leti je država do tega sektorja pokazala nekoliko resnejši odnos. Leta 2001 je parlament sprejel resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, v kateri je bilo zapisano, da »k notranji varnosti prispeva tudi dejavnost zasebnega varstva ...« Ingo Paš, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, pravi, da je resolucija v marsikaterem delu presplošna, čeprav se mu zdi »opredelitev vloge zasebnega varovanja v okviru organiziranosti sistema nacionalne varnosti primerna«. Težava je v tem, ker je ostalo zgolj pri besedah.
Številni ljudje znotraj sektorja sicer že dalj časa opozarjajo na neurejenost razmer. Eden od njih je varnostnik Miro Troha, ki se je zadnja leta že večkrat obrnil na izvoljene poslanke in poslance iz koalicije in opozicije, vendar brez uspeha. »Imam občutek, da jim je resnično vseeno. Isto velja tudi za Inšpektorat za delo,« pravi Troha.
Kot rečeno, kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja ni, sklep o odpovedi pogodbe je 31. marca 2005 sprejela sama zbornica. Na vprašanje, koliko primerov čezmernega dela varnostnikov so ugotovili letos, Paš odgovarja, da o tem »zbornica ne vodi evidence«. Isto velja za delež honorarno zaposlenih varnostnikov. Očitno ne vodijo evidenc, ker jim jih pač ni treba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.