Borut Mekina

29. 10. 2008  |  Mladina 44  |  Politika

Težave z Ruplovim zdravjem

Nič nenavadnega ni, pravijo na MZZ, če se slovenski funkcionarji po utrudljivih čezoceanskih letih iz Frankfurta pripeljejo s posebej najetim letalom

Rupel rad leta z zasebnimi letali: že junija 2004 je z zasebnim letalom priletel iz Londona na ustanovitev Zbora za republiko

Rupel rad leta z zasebnimi letali: že junija 2004 je z zasebnim letalom priletel iz Londona na ustanovitev Zbora za republiko
© Denis Sarkić

Zadnji, septembrski obisk New Yorka, kjer se je zunanji minister Dimitrij Rupel skupaj s predsednikom države Danilom Türkom udeležil zasedanja generalne skupščine OZN, se je za ministra končal predčasno. V Slovenijo se je vrnil dva dni prej kot preostanek delegacije. Na naše vprašanje so z zunanjega ministrstva odgovorili, da je Rupel, ki je prek oceana letel z redno linijo, v Frankfurtu na državne stroške najel zasebno letalo in se z njim vrnil v Ljubljano.
Obstajajo sicer upravičeni razlogi, zaradi katerih morajo najvišji politiki najeti posebno letalo - svojega seveda nimamo. Ko denimo predsednik države odleti na uradni obisk, kjer ga morajo na letališču sprejeti z najvišjimi državniškimi častmi. Tak sprejem vključuje tudi rdečo preprogo, ki jo država gostiteljica položi do letalskih stopnic. Toda v tem, Ruplovem primeru to ni bilo potrebno, poleg tega je ljubljansko letališče s Frankfurtom izredno dobro povezano. Večinoma je mogoče iz Frankfurta v Slovenijo leteti vsake tri ure in tudi na tisti dan je bilo na voljo približno sedem različnih povezav. Zato je še toliko bolj čudno, da je moral Rupel najeti zasebno letalo.
Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da se je »minister iz New Yorka vrnil predčasno iz zdravstvenih razlogov«. Ti sicer niso bili izjemni oziroma takšni, da bi bilo njegovo življenje ogroženo. Zaradi njegove osebne zdravstvene težave pa je moralo zunanje ministrstvo kljub temu plačati 3020 evrov, preostali strošek najema letala - let stane okrog 10 tisoč evrov - pa je krilo notranje ministrstvo, saj z Ruplom, ki je varovana oseba, potujejo tudi varnostniki.
Rupel mora biti sicer že kar vajen letov s posebej najetimi letali. Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da so stroški najema zasebnega letala lani znašali 400 tisoč evrov, letos do 7. oktobra pa že 640 tisoč evrov. Višji znesek za leto 2008 naj bi bil izključno posledica predsedovanja, pa tudi nekatere druge dejavnosti v drugem polletju leta 2007 so bile povezane s pripravami na predsedovanje. No, povezave med Ljubljano in Brusljem so prav tako odlično urejene in na rednih linijah je vedno dovolj prostora v poslovnem razredu.
Toda ministrov let iz Frankfurta v Ljubljano zaradi zdravstvenih težav naj bi bil povsem normalen. Šlo naj bi za »ustaljeno prakso po dolgih čezoceanskih poletih; ta praksa velja tudi za druge visoke državne funkcionarje«. Visoki politiki, ki prihajajo utrujeni, denimo iz ZDA, na evropska letališča, ne želijo zapravljati časa s čakanjem na let v domovino. Zato si že vnaprej rezervirajo izredne lete. Na MZZ so tako namignili na prakso, ki jo ima sedanji predsednik države.
Res je. Tudi Danilo Türk se je na zasedanje generalne skupščine OZN odpeljal s posebnim letalom. In sicer do Münchna, so pojasnili v njegovem kabinetu, od tam pa je sedemčlanska delegacija letela z redno čezoceansko linijo v New York. Tudi za pot nazaj so iz Münchna v Ljubljano najeli posebno letalo. A Türkov najem letala naj bi bil relativno cenejši. Dvosmerni let je urad stal 14 tisoč evrov oziroma tisoč evrov na osebo. Türkova delegacija sicer ni imela zdravstvenih težav. Če bi letela z redno linijo v poslovnem razredu, bi urad plačal za polovico manj. Res pa je, da je z najetim letalom letela celotna predsednikova delegacija. Na osebo je to seveda ceneje.
Pred letom dni se je zasedanja generalne skupščine OZN udeležil predsednik vlade Janez Janša z delegacijo. Iz vladnega urada za informiranje so pojasnili, da je premier tedaj letel iz Ljubljane v München in naprej v New York ter nazaj z redno linijo, v New Yorku pa je bila celotna delegacija nastanjena v hotelu Millenium UN Plaza, v neposredni bližini zgradbe OZN, kjer so za prenočitev na osebo plačali 575 dolarjev. Tokrat sta obe delegaciji, ena iz zunanjega ministrstva in druga iz urada predsednika države, prespali v znanem newyorškem hotelu Waldorf Astoria. To naj bi bilo običajno. Koliko je znašal račun, v Türkovem kabinetu še ne vedo, ker jim ga bodo poslali iz slovenskega veleposlaništva, najcenejše prenočitve v Waldorfu Astorii pa stanejo od 600 do 800 dolarjev na osebo.
Društvo nekdanjih slovenskih veleposlanikov, ki ga vodi Peter Toš in v katerem je združenih 29 nekdanjih diplomatov, je nedavno v Sobotni prilogi Dela objavilo mnenje o slovenski zunanji politiki, zunanjem ministrstvu in predvsem zunanjem ministru, v katerem so se med drugim razpisali tudi o neracionalni porabi davkoplačevalskega denarja.
Slovenija naj bi bila v zadnjih štirih letih nesporno dosegla večjo prepoznavnost, tudi zaradi »arogance, samovšečnosti, netaktnosti in samoprecenjevanja zunanjega ministra«, so zapisali. Slovenski javnosti so menda ostala prikrita neredka »sporna in naravnost napačna ravnanja zunanjega ministra«. Nekdanji diplomati so zunanjemu ministru očitali tudi »klientelizem in nepotizem« v kadrovski politiki in netransparentnost pri porabi denarja. Ne le ker namesto postopnega kupovanja potrebnih zgradb za predstavništva v tujini in rezidence vodij teh predstavništev ter drugih uslužbencev ministrstvo za zunanje zadeve plačuje visoke zneske najema in opremljanja, najpogosteje po zahtevah in okusu posameznega vodje.
V nasprotju z internimi predpisi in navodili pa naj bi med veleposlaništvi obstajale velike razlike pri funkcionalnih in reprezentančnih izdatkih, zlasti tam, »kjer veleposlaniki izkazujejo izrazito politično in osebno pripadnost sedanjemu ministru«. Pri porabi proračunskih sredstev je čezmerno aktiven tudi minister sam. Rupel si menda na službenih poteh najema razkošne apartmaje in troši veliko denarja tudi za najemanje posebnega letala, čeprav bi z manjšo časovno razliko lahko uporabil redne letalske povezave, so zapisali. No, če gre za zdravstvene težave, so morda malce višji stroški upravičeni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.