29. 10. 2008 | Mladina 44 | Politika
Koliko Slovencev bo v stiski?
Slovensko gospodinjstvo v povprečju dolguje banki osem plač, Slovenci pa so bankam dolžni 7,2 milijarde evrov
© Tomaž Lavrič
Slovencem, ki so se v zadnjih letih pospešeno zadolževali, so banke spet povišale mesečni znesek za odplačilo dolga. Glede na to, da se denar zaradi finančne krize draži, je v prihodnje pričakovati še nove dvige mesečnih zneskov za odplačilo. Po podatkih Banke Slovenije so banke kar 87 odstotkov stanovanjskih posojil odobrile s spremenljivo obrestno mero, »kar pomeni, da so v razmerah zviševanja obrestnih mer bolj izpostavljena tveganjem«. Ko obrestne mere rastejo, banke za takšna posojila dvignejo mesečne anuitete. Ob tem pa ni pričakovati rasti plač in tudi marsikdo, ki je zaposlen za nedoločen čas, bo v prihodnjih mesecih verjetno izgubil službo in s tem plačo, ki je vir za odplačilo kredita.
Panike vnaprej ne gre delati, vendarle pa je dobro vedeti, da je bilo konec lanskega leta slovensko gospodinjstvo bankam v povprečju dolžno približno osem plač in da bančna posojila pomenijo že več kot 70 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodinjstev, kakor je maja ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti navedel član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Barbara Ferk, izvedenka vladnega urada za makroekonomske analize (Umar), pa je že lani jeseni zapisala, da se v Sloveniji iz leta v leto povečuje tudi število veljavnih plačilnih kartic in vrednost plačil z njimi. Ti dolgovi so v razvitih državah eno izmed največjih tveganj za prezadolženost.
Jašovič pa je maja opozoril, da se dolg slovenskih gospodinjstev povečuje za 19 odstotkov na leto, in to predvsem na račun bančnih posojil. Gospodinjstva je posvaril, da vidi nevarnost predvsem v spremenljivih obrestnih merah pri stanovanjskih posojilih, kajti »proti naraščajočim obrestnim meram gospodinjstva nimajo orožja«. Tvegano je tudi najemanje posojil v švicarskih frankih, takšnih posojil imajo slovenska gospodinjstva 15 odstotkov, ker vključujejo tudi tečajna tveganja. Če frank apreciira v odnosu do evra, se dolžniku povečajo glavnica in obresti. Tomaž Košak, direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije, je pred kratkim za STA povedal, da se je zadolženost slovenskih gospodinjstev relativno močno povečala v zadnjih treh letih. Še sredi leta 2005 je celotna zadolženost prebivalstva, to niso samo dolgovi pri bankah, znašala 23 odstotkov BDP, letos ob polletju pa je presegla 30 odstotkov BDP oziroma dosegla skoraj 11 milijard evrov. Od tega so Slovenci bankam dolžni 7,2 milijarde evrov ali nekaj več kot 20 odstotkov BDP. Pomemben delež v zadolženosti gospodinjstev predstavljajo še trgovinski krediti in avansi ter drugo, je dejal Košak. Prebivalci držav, ki imajo evro, so sicer bistveno bolj zadolženi kot Slovenci, zadolženost gospodinjstev tam dosega 60 odstotkov BDP.
Veliko pove tudi podatek, da so se leta 1993 posojila občanom povečala enako kot prejemki prebivalstva, leta 1999 so krediti rasli že osemkrat bolj kot prejemki, leta 2005 pa je rast kreditov rast prejemkov prehitevala za 15-krat. Že takrat je anketa Slovensko javno mnenje pokazala, da je prezadolžen vsak 30. Slovenec, za 15 odstotkov pa obstaja visoko tveganje prezadolženosti. Barbara Ferk sicer navaja, da meje, kdaj bi zadolženost prešla v prezadolženost, na makroekonomski ravni ni mogoče natančno določiti, laže jo določimo na ravni posameznika. »Gospodinjstvo je prezadolženo, če je glede na pričakovani dohodek in drugo likvidno premoženje dolg prevelik, da bi ga lahko odplačalo, ne da bi pri tem zmanjšalo druge izdatke pod minimalno raven. Pojmov zadolženost in prezadolženost tako ne smemo zamenjevati - ob povezavi s potrošnjo je zadolženost sestavina zdravega gospodarstva, medtem ko prezadolženost nakazuje finančno krizo gospodinjstev,« pojasnjuje Ferkova. Po Umarjevih podatkih so Slovenci do leta 2003 najemali predvsem kratkoročna posojila za nakup avtomobilov, kasneje pa so prevladala dolgoročna posojila za nakup stanovanj.
Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je že lani spomladi opozoril, da problem ni v zadolževanju, ampak v premoženju, ki ga imajo dolžniki v rezervi, če se zgodi kaj nepredvidenega in kredita ne morejo več odplačevati s plačo, pokojnino in drugimi tekočimi prihodki. Podatki kažejo, da se Slovenci niso zadolževali le za nakup stanovanja in niso najemali samo potrošniških posojil za nakup avta, nove sedežne garniture in podobno, ampak se jih je kar precej odločilo najeti kredit tudi za tvegane naložbe v tujini. Ob morebitnem močnem poslabšanju ekonomskih razmer v Evropi in drugje bi se v kratkem času zmanjšala vrednost premoženja, takrat pa ne bodo v težavah le posojilojemalci, je svaril nekdanji guverner.
V bankah so takrat enako kot zdaj odgovarjali, da dobro preverijo tveganje in ponujajo zavarovanje posojila prek zavarovalne police pri pogodbeni zavarovalnici, za vračilo posojila lahko jamči kreditno sposobni porok (pri stanovanjskih posojilih morata biti dva), posojilojemalec pa lahko zastavi nepremičnino, sredstva ali vrednostne papirje. Kolikšen delež Slovencev, ki so se zadolžili za nakup stanovanja, vračilo kredita jamči z zastavitvijo nepremičnine, koliko imajo posojil na podlagi vrednostnih papirjev, pa niso navedle. Kmalu se bo pokazalo, kako dobro so v bankah ocenili tovrstna tveganja, kajti nepremičnin tudi na najbolj zaželenih lokacijah že nekaj časa ni mogoče prodati, da bi se tečaji na borzah kmalu umirili, pa tudi ni videti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.