6. 11. 2008 | Mladina 45
Ravs med planinci in gorniki
Planinska zveza Slovenije ne dovoli več uporabe besede gornik
Na spletnih straneh, namenjenih obiskovalcem slovenskih vzpetin, poteka burna jezikovna razprava, ki jo je sprožila odločitev upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (PZS), da predstavnikom zveze pri njihovem delovanju ni več dovoljeno uporabljati besed gornik in gorništvo. Posegajo lahko le še po izrazih planinec in planinstvo.
Predsednik PZS Franci Ekar pravi, da razlogi za takšno odločitev segajo v leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, naše prvo registrirano tovrstno društvo: »Tudi poeti, kot je denimo Gregorčič, so dosledno uporabljali izraz planinstvo. Izraz gornik se je pojavil šele v 30. letih in v PZS ga sicer spoštujemo, a na naši skupščini je bil pred dvema letoma sprejet predlog, da je treba spoštovati terminologijo planinstva. Gradivo je bilo dano v razpravo planinskim društvom in ta so se z njim strinjala. Ker pa sta se še vedno uporabljala oba izraza, je upravni odbor PZS sprejel takšen sklep.« Ekar dodaja, da naj bi se plaz kritik vsul šele, ko je bil akt že pravnomočen, sprožili pa naj bi ga bili tisti, ki niso člani zveze. »Zato naj še enkrat poudarim: nikakor ne gre za ukaz našim članom, temveč za prošnjo, naj upoštevajo več kot stoletno tradicijo.«
Vsebina dokumenta kljub temu ne zveni ravno kot prošnja, saj uporabe besed gornik in gorništvo ne dovoli niti v pisni komunikaciji znotraj PZS niti v strokovni literaturi, natisnjeni v založbi PZS, pa tudi ne v glasilih zveze, »razen v primerih, ko gre za brezplačne avtorske prispevke, ki so v skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko«. Pisci kritičnih odzivov, ki so naklonjeni uporabi obeh izrazov, se zato sprašujejo, ali bodo v Planinskem vestniku sploh še smeli objavljati pesmi o gorah in ali se nam morda ne obeta javni sežig publikacij PZS, ki že vsebujejo izraz gornik. Šaljivejši se sprašujejo, ali bodo v komunikaciji znotraj PZS tudi Kranjsko Goro preimenovali v Kranjsko Planino, predlagajo pa še, naj PZS od države zdaj pridobi koncesijo za pobiranje davka na planinski čaj. Ključni očitek, ki leti na PZS, je sicer kršenje svobode izražanja, ki jo zagotavlja 39. člen ustave. »Zaščita« izraza planinec naj bi bila po mnenju kritikov primerljiva z načinom, ki bi bil v »čast totalitarni policiji in je prava sramota za funkcionarsko elito PZS«.
Kot pravi slovenist dr. Marko Stabej s Filozofske fakultete v Ljubljani, jezikovni podatki kažejo, da sta obe besedi z izpeljankami vred v slovenščini zelo živi, da imata sicer sorodne, a v podrobnostih različne pomene, da se tudi različno povezujeta v besedne zveze in imata torej različno rabo. »Zato lahko pritrdim misli, da je prepoved ene od njiju ne le nedemokratično dejanje, ki omejuje svobodo izražanja, temveč tudi krni izrazne možnosti slovenščine,« pravi Stabej in dodaja, da zapisi na forumih kažejo, da prepoved neke besede ne more krepiti društva, ki ima v imenu pridevniško izpeljanko druge besede.
Zanimivo bo videti, kako bo terminološki zaplet vplival na ljubitelje slovenskih vzpetin. Se bodo uklonili delitvi, se ji bodo uprli ali bodo po novem, namesto da bi se odpravili v gore ali na planinarjenje, raje v miru hribolazili?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.