6. 11. 2008 | Mladina 45
Rast v nacionalno institucijo
Uroš Umek alias Fotr, največji slovenski DJ na svetu
DJ Umek na Žuru z razlogom v ljubljanskem parku Tivoli, 31. avgusta letos
© Žiga Intihar
Dva razloga sta, zakaj je ravno zdaj primeren trenutek za pisanje o 32-letnem Ljubljančanu Urošu Umeku - prvi je ta, da DJ Umek ravno te dni praznuje 15-letnico didžejanja in produciranja. Drugi, še boljši, je razglasitev najbolj priljubljenih svetovnih DJ-jev po izbiri referenčnega časopisa najpopularnejših elektronskih žanrov DJ Maga; po letošnji razvrstitvi je Umek pristal na 33. mestu, lani je bil 29. To je dejansko odličen rezultat, če upoštevamo, da je za sabo pustil - tudi pri nas cenjena in pogosta - imena, kot so Bob Sinclair (na 40. mestu), Deep Dish (41.), Danny Teenaglia (47.) ali Roger Sanchez (57.). Sicer ima marsikdo v glasbeni industriji veliko povedati o samem izbiranju, pa tudi o uvrstitvah - res pa je, da gre za neuradno tekmovanje leta, ki mu največji pomen in težo pripisujejo založbe in tudi drugi, vpleteni v mašinerijo velikih partijev in glasbene industrije, recimo obiskovalci in feni izvajalcev. Glede na to, da je vsako leto več ljudi priklopljenih na internet in da publika elektronske scene že leta konstantno raste, lahko sklepamo, da Umek v tem obdobju udobno biva med prvo stoterico najboljših svetovnih DJ-jev.
Kdo je torej Umek? V bistvu gre za Mr. Nice Guya (pa če videz vara ali ne), ki ga domača scena ljubkovalno kliče Fotr. Umek je fant, rojen sredi sedemdesetih let, in generacijsko spada k mladini, ki jo je življenjsko zaznamoval izvorni elektronski val s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let ter ji spremenil življenje. Med zgodnjimi vplivi, ki jih je v letih navajal Uroš, so mu vrata po malem odpirali fantje iz skupine Random Logic in RŠ-evski termin Cool Night, kjer je - poleg tvorcev oddaje, ki ju je poslušal, Primoža Pečovnika in MC Braneta - glavni vpliv nanj imel Aldo »Borghesia« Ivančič. In to ne zgolj z glasbo, ampak tudi s tem, da je Umeka pripustil za mešalno mizo v klubu K4. Leta 1993 je Uroš opustil treniranje košarke in srednjo strojno šolo ter se posvetil glasbi. K temu so med drugim sodili potovanja v München po tehno vinilke, učenje izbiranja in miksanja plošč ter old school produkcije v glasbenih studiih, pa tudi organizacija partijev po Sloveniji. Glasbena kariera na elektronski sceni je sila kompleksna in drugačna kot v neelektronski sferi.
Opisi glasbenih karier elektronskih DJ-jev se praviloma berejo kot sorodne enovrstične izpovedi; najprej sem začel vrteti, potem sem začel producirati glasbo in izdajati komade na vinilkah ter napredoval. V kratkem opisu pa ostajajo zabrisana dejstva, ki govorijo o tem, kakšna je resnično trnova pot do zvezd; sprva so bile generacije DJ-jev prisiljene kupovati na metre vinila, da so se prebile do tistih komadov, ki so jih potem dejansko vrtele. Za želenimi komadi so morali DJ-ji vohati in jih iskati precej dlje kot danes, ko je dostopno vse. Ker je samo vrtenje tujih komadov golo reproduciranje, ki skorajda nikoli ne izstopa iz povprečja, se prej ali slej pojavi ambicija po ustvarjanju lastne glasbe, s katero je mogoče doseči slišno razliko. A brez svetlečih se jabolk na hrbtnih straneh prenosnih računalnikov je bila glasbena produkcija precej bolj vezana na klasično studijsko opremo, v katero so mladiče navadno uvajali očaki. Po premierni vinilni izdaji malokdo doživi slavo na prvo žogo; večini jih šele z leti (če sploh!) uspe izraziti tisti zvok, ki ga slišijo v glavi, in vprašanje je, kam (in če) se lahko sploh razvija kariera brez dodatne promotorske oziroma organizatorske komponente, ki se prej ali slej pojavi na DJ-jevi poti k lokalni, regionalni ali svetovni slavi. Soorganizacija dogodkov je - poleg gostovanj v tujini - prav dejavnik, ki povezuje lokalne in še neznane DJ-je oziroma producente s tistimi etabliranimi, ki imajo za seboj ducate izdaj, svojo založbo ali ducat založb, svetovno ime in preverjen brand - torej takšnega, v kakšnega se je v poldrugem desetletju delovanja do današnjih dni razvil Umek. Če upoštevamo paradoks, da se je elektronska glasba razvila pred informacijsko dobo in poplavo domačih računalnikov, sodi Umek danes med mojstre, ki so v vajenski dobi imeli trd, starinski način učenja; v času njegovih začetkov ni bilo izmenjave komadov prek spleta, MySpace in Facebook pa sta bila oddaljena poldrugo desetletje.
Ob enem prvih gostovanj na zagrebški Galactici leta 1994 je prvič vrtel za desettisočglavo množico in že takrat se je očitno izoblikovala ambicija, da bodo masovke glavno gonilo. To je bila edina mogoča izbira glede na to, da domača rejverska čreda obsega nekaj sto glav za klubske elektronske dogodke z nemainstreamovskih scen in morda nekaj tisoč za masovke ter da je edini veliki klub v Sloveniji leta pomagal ohranjati priliv Italijanov in Hrvatov - ker je pač Slovencev že po številu premalo, kot velja za marsikatero drugo panogo. Sicer je še pred velikimi žuri pri nas Umek vrtel v Palmi in Gasilskem domu Šiška, kjer se je razvijala domača scena, leta 1996 pa je izdal svoj prvi vinil ter še nekaj let kraljeval na lokalni ravni (ki je vmes narasla do množične), preden ga je vzljubila Nemčija. Tam si je (zunaj Slovenije in sosednjih držav) najprej ustvaril dobro in rado slišano ime, nato pa se je razširil po svetu in po ducatih vinilnih izdaj onstran milenija v tem tisočletju končno eksplodiral v takih razsežnostih, ki jih še ni presegel noben domači vrtilec vinila in zaradi katerih lahko Umeka postavimo ob bok edinima prepoznavnima in etabliranima slovenskima uspehoma v svetovnem merilu, torej Avsenikom in Laibachu. Postal je mednarodna atrakcija in leta 2003 se je prvič uvrstil na DJ Magovo lestvico sto najboljših svetovnih DJ-jev, in sicer na 45. mesto. Leta 2004 je zasedel 55. mesto, 2005 je bil 79., 2006 je zdrsnil na 82. mesto, zadnji dve sezoni pa vztraja okoli prve trideseterice.
Zadnja leta je tudi vse bolj prisoten v slovenski javnosti; tako je v nedavnem intervjuju v Playboyu opisal razvoj svoje tehnike mešanja, po kateri je slovel (oziroma po številu uporabljenih gramofonov - kar štiri je uporabljal do pred letom dni): »Osvojil sem katerokoli tehniko, ki se jo je pač dalo osvojiti s temi gramofoni in mikserjem - vsaj po moji presoji - in naprej ni šlo več. Sam vrtim glasbo z laptopa, niti cedejev nimam več. Uporabljam dva laptopa, mikser plus svoje igračke. Vinilk ni več.« Oziroma se prodajajo DJ-jem v precej manjših količinah kot ob Umekovih začetkih.
Vmes je Fotr skrbel za elektronsko izobrazbo domačih generacij rejverjev in njegova »vračanja« na domača plesišča (s katerih ni nikoli zares odšel) so postala splošni rejverski prazniki za množice. Ko je v tem tisočletju v K4 uvedel Astrodisco večere, je klub za maksimalno 700 glav imel poln krov že pred pravim začetkom partija; njegovi Žuri z razlogom, ki so zadnja tri poletja potekali v Tivoliju, so zbrali nekaj deset tisoč mladih (in številnih mimoidočih firbcev, ki sicer ne bi niti po naključju pogledali na elektronsko zabavo v kakem klubu). Ob svoji petnajstletnici bo novembra vrtel v kar nekaj slovenskih klubih, med njimi ob koncu tedna, v katerem izide ta številka Mladine, kar dva dni zapored v novoodprtem ljubljanskem zbirališču InBox (nekdanji Fun Factory na Rudniku), pa 22. novembra v Vertigu v Ajdovščini in - isti mesec - še na Poljskem, v Belgiji in Španiji.
Resnici na ljubo je treba povedati, da ima Umek poleg oboževalcev tudi kritike, ki se pogosto obregnejo ob njegovo glasbeno izbiro/okus/produkcijo. Eni mu zamerijo množičnost, drugi žanr, tretji navajajo njegov »globalni klubski koncept« 1605 kot obliko samovšečnosti (16. maj je Umekov rojstni dan, dan za njim je letos v Križankah organiziral Dan elektronike)... Ob vsem tem pa je Umek postal - prek agencije Futuristični marketing - tako močna poslovna institucija, da mobilni operater z njim sodeluje dolgoročno, ukvarja pa se tudi s socialno dejavnostjo kot razlogom za žur in je preživel oziroma prerasel domače glasbene pojme. Tuji DJ-ji ga že leta cukajo za rokav, naj jim uredi nastop v Sloveniji (to je klasična taktika vseh DJ-jev, ki srečajo glasbene promotorje) in že leta žanje sadove svojih prizadevanj. Pogosto ga povezujejo s še enim Slovencem, Valentinom Kanzyanijem (alias Tinetom Kocjančičem, ki je prav tako že dolgo prisoten v svetovni DJ-jevski ekipi), ter s Srbom Markom Nastićem. Njegova agencija se je angažirala, da je k DJ Magovemu glasovanju privabila čim več Slovencev, ki so lahko glasovali prek spleta, in tudi podpora domače javnosti je pripomogla k Umekovi svetovni uveljavitvi oziroma ohranitvi pozicije, potem ko si jo je zgradil sam in ob pomoči prijateljev - a bolje pozno kot nikoli, predvsem pa se vaja drugo leto ponovi ...
Kam gre pot naprej? Letos je Umek šel po poti številnih znanih DJ-jev, ki se po letih elektronsko-računalniške produkcije glasbe odločijo za živo zasedbo. Album je produciral Grega Zemljič (Random Logic), s katerim se Umek druži od svojih mladih dni. Sicer ne gre za takšno glasbo, kot jo je ustvarjal do sedaj, gre pa za eksperiment v karieri, ki bi lahko pomenil tudi premik na Umeku še neznana področja. Sicer si jih odstira sam - komad Obey z vokalom dolgoletne sodelavke Andje Marić, ki doni iz reklame za mobilnega operaterja, je precej blizu popu, z brezplačnimi masovkami pa si širi domet do pojma domače kulture, do elektronske nacionalne institucije, s katero imamo Slovenci eno svetovno glasbeno ime več. Sicer je v zadnjem obdobju pri produkciji svoje standardne elektronske glasbe, s katero je svetovno uspešen, sodeloval s še eno legendo domače elektronike, Iztokom Turkom, vokale pa je odpela Melodromova pevka Mina Špiler. Ne glede na to, kam bo šel razvoj v prihodnje - ali se bo razvijal v elektronski glasbi, z živo zasedbo ali kako drugače -, ne smemo dvomiti, da nas bo možakar s finim ušesom ter z občutkom za okus množic tudi v prihodnosti še kdaj prijetno presenetil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.