Erik Valenčič

13. 11. 2008  |  Mladina 46  |  Politika

Propad svetega mesta

Jeruzalem, mesto, ki ga je zapustil bog

Prizor ne bi mogel biti bolj smešen. Namreč pretep med grškimi in armenskimi pravoslavnimi menihi v baziliki Svetega groba v starem Jeruzalemu. Nekateri mediji so dogodek pospremili z oznako 'prepir'. Kakšna nesramnost! Šlo je za prav imeniten pretep. Predstavniki ene različice boga so predstavnikom druge različice boga podelili kar nekaj izvrstnih krošejev, kar so jim slednji z veseljem vrnili in tako so se možje božje postave mlatili, pljuvali in drug drugemu psovali krivoverne matere, dokler ni posredovala policija in huligane v modrih krilih ločila od huliganov v rdečih krilih. Aretirani so bili štirje menihi, dva rdeča in dva modra, da je stvar uravnotežena in nihče ne more govoriti o kakršnikoli verski diskriminaciji. Še prej je menihom uspelo uničiti stenske preproge v cerkvi. Monthy Python reality tv. Sam razlog tega 'prepira' ni pomemben, lahko rečemo le, da je šlo spet za vprašanje lastniških in avtorskih pravic.
Je pa ta pretep vrhunski primer trenutnega duhovnega in siceršnjega stanja v Jeruzalemu, t. i. svetem mestu, ki so ga pripadniki raznih verskih ločin že zdavnaj oropali vse njegove svetosti. Kot navaja BBC, je Jeruzalem mesto umazanih ulic, prometnega kaosa, občutno previsokih stanovanjskih cen, gospodarske stagnacije, brezposelnosti, verskih ekstremizmov itd., je mesto, ki umira. Po nedavno opravljeni raziskavi o kakovosti življenja v večjih izraelskih mestih je Jeruzalem na dnu lestvice. Je tudi najrevnejše večje mesto v Izraelu, za izobrazbo otrok je namenjenega trikrat manj denarja kot v Tel Avivu, za kulturo desetkrat manj. »Če se bodo ti trendi nadaljevali, bo mesto začelo propadati,« meni Israel Kimhi z Jeruzalemskega inštituta za izraelske študije. Ker stvari so očitno lahko še hujše.
Judovski faktor. Tako imenovano sveto mesto de facto nadzirajo Judje, ki sestavljajo večino njegove tričetrtmilijonske populacije. To je razvidno že iz samih volitev za novega župana Jeruzalema, ki so bile v torek. Že od začetka predvolilne kampanje sta za glavna favorita obveljala Meir Poruš, ortodoksni Jud in član kneseta (izraelski parlament) od leta 1996, ter Nir Barkat, sekularni Jud in uspešen poslovnež. Zmagal je slednji s podporo 52 % volivk in volivcev, za Poruša pa jih je glasovalo nezanemarljivih 43 %. Celotna kampanja je veljala za nekakšno merjenje moči med skrajno vernimi ter sekularnimi judovskimi prebivalci Jeruzalema. Napetosti med enimi in drugimi so velike. Vendar ali je pomembno, kdo od njiju je zmagal? Ne, če vprašate Palestince. Oba sta desničarja in se zavzemata za nadaljnje gradnje judovskih naselij na območju od leta 1967 okupiranega vzhodnega Jeruzalema. Možnost, da bi mesto, ki ga Palestinci vidijo kot prestolnico svoje 'bodoče' države, razdelili, sta oba kandidata vehementno zavrnila. Pot do miru vodi v slepo ulico.
Muslimanski faktor. Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da se lahko začnejo gradbena dela na starodavnem muslimanskem pokopališču v zahodnem Jeruzalemu. Judje želijo na tem mestu postaviti Muzej strpnosti. Kaj pa drugega. Rabin Marvin Hier je dejal: »Jeruzalem je mesto, zgrajeno na tisočih kosteh. Če bi cel Jeruzalem razglasili za pokopališče, ne bi mogli nikjer graditi.« V takšnih primerih je cinizem vedno odličen izhod v sili. Pa še nepotrebno skromen je ta Hier. Na milijonih kosteh. Palestinci so se seveda množično zgrnili na ulice. Izrael so obtožili rasizma celo do mrtvih, mimo pa ni šla niti opazka, da je to pokopališče starejše od ZDA. Tokrat so demonstracije potekale mirno, čeprav so bila čustva razgreta. A ko bodo dejansko začeli rovariti po pokopališču, bo tekla kri. V glavnem palestinska.
Človeški faktor. Iz Jeruzalema se vsako leto izseli 5000 ljudi več, kot se jih tja priseli. V glavnem gre za mlade ljudi, ki ne prenesejo pritiska ortodoksnih Judov. Za slednje je že vožnja z avtomobilom na sabat (v soboto) greh, ki kliče po kamenjanju. 'Nespodobno' oblečena dekleta so nadlegovana itd. Ljudje obupujejo, zapirajo trgovine in odhajajo. Medtem ko je (vsaj razviti) svet v 21. stoletju, v Jeruzalemu beležijo 12. stoletje ter vrtijo čas nazaj. In ni videti, da se bodo ustavili, ko bodo prišli do leta 0.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.