20. 11. 2008 | Mladina 47
Uživanje kokaina uničuje pragozd
Kolumbijska vlada trka uživalcem kokaina na vest
Kolumbijska vlada je v imenu večnega boja proti drogam, konkretno kokainu, začela novo kampanjo mednarodnega ozaveščanja Deljena odgovornost. Z njo želi nagovoriti predvsem uživalce kokaina iz razvitega sveta, kjer potrošnja belega prahu narašča. Kar tretjina Britancev bi, denimo, med vsemi mamili še najraje izbrala kokain. Španski časopis El Mundo je z raziskavo ugotovil, da so sledi kokaina na kar 94 odstotkih bankovcev v državi. Po mnenju nekaterih je v Evropski uniji okoli 400.000 uživalcev te droge in po prepričanju kolumbijske vlade bi se ti ljudje morali začeti zavedati svoje soodgovornosti za uničevanje tropskega pragozda, ki ga krčijo zaradi plantaž koke. Beseda, ki jo je na srečanju z britanskimi policisti v Belfastu uporabil kolumbijski podpredsednik Francisco Santos Calderon, je ekocid, ubijanje okolja. »Vsako leto zaradi vzgajanja koke izgubimo okoli 200.000 hektarjev pragozda. Če zaužijete gram kokaina, ste uničili štiri kvadratne metre pragozda,« je skušal biti nazoren Calderon.
Kampanja ozaveščanja je zagotovo pravilno usmerjena, a lahko se vprašamo, ali ni vendarle nekoliko preveč naivna, saj temelji na domnevi, da je uživalcem kokaina v EU toliko mar za tropski pragozd, da so se pripravljeni odreči ekstazi, ki jim jo zagotavlja beli prah. Tudi Calderon priznava, da na zasvojence s kokainom ne morejo ravno računati, bi pa lahko kampanja vplivala na zavest občasnih uživalcev, predvsem tistih, ki so bolj ekološko usmerjeni in ki, recimo, tudi reciklirajo. Vseeno si je težko predstavljati žur, na katerem bi kdo rekel: »Hvala, stari, ne bom kokaina, ker to uničuje pragozd. Veš, jaz recikliram.«
Pri tej kampanji gre tudi za sprenevedanje. Uničevanje pragozda? Washington je v zadnjih nekaj letih kolumbijski vladi namenil milijarde dolarjev pomoči za boj proti pridelovalcem kokaina. Med drugim je bil denar namenjen za škropljenje pragozda z izjemno strupenimi pesticidi, ki so zastrupili vse od krošenj dreves do podtalnice. Poleg tega v Kolumbiji poteka državljanska vojna. Pripadniki gverilske organizacije Farc so »marksisti na kokainu«; s pridelavo kokaina financirajo svoje dejavnosti.
In navsezadnje, evropski policisti priznavajo, da s tem, ko zasežejo večje količine te droge, ne rešijo ničesar. Ko zaplenijo večjo pošiljko kokaina, ga je manj v obtoku in njegova cena naraste, to pa pomeni, da je posel z njim še donosnejši in se tako zanj odloči še več ljudi. Torej, več ko ga zaplenijo, več ga je. Ni videti, da bi bilo bitko s kokainom mogoče dobiti. Razen seveda, če bi ga legalizirali, a to je že povsem druga zgodba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.