20. 11. 2008 | Mladina 47
Rehabilitacija gorništva
Prepoved naj bi bila posledica »nenamernega spregleda«
Seja upravnega odbora planinske zveze
© Borut Peterlin
Bizaren spor glede uporabe besed gornik in gorništvo znotraj Planinske zveze Slovenije (PZS) je prejšnji četrtek dobil spraven epilog. Kot je dan po seji upravnega odbora (UO) PZS na spletni strani zapisal predsednik zveze Franci Ekar, je PZS že na seji predsedstva 13. novembra, ki je potekala pred sejo UO, nato pa še s sklepom UO PZS preklicala interno obvestilo, ki je prepovedovalo uporabo omenjenih izrazov. Kot še piše Ekar, je bil pri interpretaciji sklepov ene od prejšnjih sej predsedstva PZS, ki so bili podlaga za sporno navodilo, uporabljen »neprimeren izraz«, saj sklepi seje nikjer ne omenjajo prepovedovanja katerekoli od slovenskih besed. In še: »Za ta nenamerni spregled v internem obvestilu se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.« Odgovornost za napako je prevzel podpredsednik PZS Rudolf Skobe in ponudil odstop.
Predsednik domžalskega planinskega društva Borut Peršolja, sicer član UO PZS in eden najglasnejših nasprotnikov zdaj že preklicane prepovedi, opozarja, da zapis na spletni strani PZS ni povsem resničen. Kot poudarja, ni res, da je sklep o preklicu spornega navodila sprejelo že predsedstvo zveze, UO pa ga je pozneje zgolj potrdil. Predsedstvo je za sejo UO pripravilo predlog sklepa, ki je predvideval le popravek spornega navodila, ne pa njegove ničnosti. Namesto prepovedi naj bi sklep spremenili tako, da bi zahteval »prednostno in smiselno« rabo besede planinstvo. »A izkazalo se je, da ljudje ne podpirajo prav nikakršnega sklepa na to temo,« je povedal Peršolja.
Poziv k uporabi besede planinec in njenih izpeljank tako ostaja zapisan le v leta 1999 sprejetih Vodilih pri delu Planinske zveze in planinskih društev, kjer je zapisano: »Slovenski jezik je bogat s pojmi, ki označujejo obiskovalce gora (planinec, gornik, hribolazec, plezalec, alpinist ...), njih uporaba pa je odvisna od krajevnih značilnosti. V vsakdanjem jeziku je uveljavljena beseda planinski, ki opredeljuje naše početje v gorah z vsemi svojimi izvedenkami. Več kot stoletno izročilo in raba v besednih zvezah, kot npr. slovensko planinsko društvo in mnoga planinska društva ter Planinski vestnik, ki več kot sto let širijo planinstvo, nas zavezujejo, da ohranjamo planinstvo kot besedno rabo za naše početje.« Zakaj bi bili potrebni dodatni sklepi, je verjetno jasno zgolj vodstvu PZS.
Sicer pa se je na sporno navodilo z ogorčenjem odzval tudi uredniški odbor Planinskega vestnika, mesečne publikacije PZS. V uvodniku novembrske številke »Neverjetno in nemogoče« je izrazil nejevero nad omejevanjem svobode govora, ob tem pa zatrdil, da je izvajanje takega sklepa brez cenzure tako ali tako nemogoče. Piše še, da se je gonja proti besedi gorništvo začela že lani, ko je bila na skupščini PZS črtana iz prvega člena statuta zveze. Šlo naj bi predvsem za strah pred razmahom konkurenčnega, a še danes neprimerno manjšega Gorniškega kluba Skala. Tako pridemo do ugotovitve, da ima tudi ta spor politično ozadje. GK Skala naj bi bil namreč ustanovljen kot antipod »rdeči« Planinski zvezi in naj bi deloval kot planinska oziroma gorniška izpostava stranke SDS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.