20. 11. 2008 | Mladina 47 | Politika
Viški poslanec iz Šiške
Ljubljančani so za nadomestnega poslanca izvolili Draška Veselinoviča, dobili pa bodo Toneta Anderliča
Draško Veselinovič
© Matej Leskovšek
Ker predsednica LDS Katarina Kresal odhaja na čelo ministrstva za notranje zadeve, je njen poslanski sedež pripadel Drašku Veselinoviču. A ta bo kljub izvolitvi raje ostal bančnik, točneje predsednik uprave Deželne banke. Volivci v ljubljanskem okraju Vič-Rudnik III tako prihodnja štiri leta ne bodo imeli poslanca, čeprav so ga izvolili. V poslanske klopi pa se vrača Tone Anderlič.
Zakon o volitvah v državni zbor je na tej točki presenetljivo popustljiv, saj kandidatom pušča povsem proste roke pri odločitvi, ali sprejmejo mandat nadomestnega poslanca ali ne. Ureditev je presenetljiva zato, ker je sicer to področje urejeno dokaj togo in izvoljenim poslancem ne omogoča odstopa od poslanske funkcije kar tako. Vse to z razlogom. Volitve poslancev, predstavnikov ljudstva v najvišjem predstavniškem telesu, ki kroji zakonodajo, so najvišji akt demokracije. Hkrati gre za praktično edini način vpliva državljanov na vodenje države, saj volivci posredno določijo tudi vlado ali vsaj njeno barvo in usmeritev. Pa še to le vsaka štiri leta. Zato tudi izvoljeni poslanci ne morejo brez posledic odstopiti od poslanske funkcije prvega pol leta po konstituiranju državnega zbora. Sicer mandata ne dobi nadomestni poslanec, pač pa se v celotni volilni enoti opravijo nadomestne volitve. No, glede nadomestnih poslancev, torej kandidatov, ki jim pripade nadomestno poslansko mesto, pa zakon pravi: »Če kandidat iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena v roku osmih dni ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.« Kar ne velja za vse druge, velja za nadomestne poslance? Imajo nadomestni poslanci res lahko več pravic, zgolj zato, ker niso prvoizvoljeni in ker nikoli ne vedo, koliko časa bodo opravljali poslansko funkcijo, saj se ministri ob morebitnem predčasnem odhodu z ministrstva lahko vrnejo v državni zbor? Je prav, da je njim dovoljeno, kar skuša zakon sicer preprečiti? Kaj pa pravice volivcev?
Enako omejitev šestih mesecev poznajo lokalne volitve, saj tudi izvoljeni svetniki prej kot v šestih mesecih ne morejo zapustiti svetniškega mesta, ne da bi s tem povzročili nadomestne volitve. Vendar so nadomestne volitve v občini navadno manjši logistični in siceršnji problem kot na ravni volilne enote. Pa tudi sicer je na lokalni ravni prevara volivcev pri kandidaturi s figo v žepu manjša. Na lokalnih volitvah v skoraj vseh občinah imajo volivci na izbiro zgolj toliko list, kolikor strank nastopa na volitvah, vrstni red kandidatov pa določijo stranke. Liste imajo navadno toliko kandidatov, kolikor je svetniških mest, navedeni pa so zaporedoma in v tem zaporedju postajajo tudi svetniki, pač glede na to, koliko glasov dobi lista. Drugače rečeno: kandidat s figo v žepu, ponavadi znan občan, ki je na listo uvrščen za potrebe pridobivanja glasov in nima namena postati svetnik, kandidira bolj na koncu liste in zato dejansko nima možnosti za izvolitev. Sicer ima volivec na voljo preferenčni glas, za katerega pa so pogoji zahtevni in pride v poštev zanemarljivo malokrat. Če se tak kandidat odpravi na volitve za poslance državnega zbora, pa ima načeloma enake možnosti za izvolitev kot vsi drugi sokandidati na listi. Volivec torej predvideva, da gre za resnega kandidata, za kandidata za poslanca in ne kot na lokalnih volitvah zgolj za podpornika liste. Če bi namreč Veselinovič na volitvah dobil slabe tri odstotke in pol glasov več, bi bil poslanec on in ne Kresalova. Mandatu se ne bi mogel odreči vsaj šest mesecev in bi moral zapustiti mesto predsednika uprave Deželne banke.
Bo Veselinovič odločitev pojasnil svojim volivcem, se jim bo morda opravičil, je sploh mislil resno, ko je podpisal kandidaturo? Z nami po telefonu ni želel govoriti, v pogovoru je obžaloval, da je sploh dvignil slušalko, in nas napotil na predstavnike za odnose z javnostmi. Iz LDS smo potem dobili pojasnilo, da Veselinovič verjetno svoje odločitve v javnosti ne bo želel dodatno pojasnjevati in da bi »dr. Draško Veselinovič lahko prišel v državni zbor šele kot nadomestni poslanec. Ker prvotno ni bil izvoljen in ni računal na to mesto, je sprejel nove poslovne izzive.« Sicer si želijo, da bi postal poslanec, a njegovo odločitev spoštujejo in tudi obžalujejo. V prihodnjih mesecih se bo videlo, ali je bila odločitev, da ostane predsednik uprave Deželne banke iskrena, ali pa gre za to, da Veselinovič računa na kakšno drugo funkcijo, na primer v veliki državni banki.
Pri vsem skupaj gre predvsem za vprašanje moralne integritete. Vendar ne le moralne integritete kandidata, pač pa tudi stranke, ki ji kandidat pripada. Še posebej, če se to zgodi pri enem izmed strankinih petih poslancev in ne pri enem izmed tridesetih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.