Darja Kocbek

 |  Mladina 47  |  Družba

Prihaja cunami

Vlade po vsem svetu so za bančne garancije, dokapitalizacije bank in neposredne odkupe gnilih posojil namenile več kot 3200 milijard evrov. Učinki še niso vidni.

Za reševanje bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki so se zaradi finančne krize znašli v težavah, so članice EU pripravile reševalne svežnje. Ti so sestavljeni iz dveh delov. Država bankam ponuja jamstva, da bi te spet začele dajati posojila podjetjem za investicije, financiranje proizvodnje in razvoja. V Sloveniji so se poslanci državnega zbora odločili za ta jamstva nameniti do 12 milijard evrov za obdobje do konca leta 2010.
Po podatkih ministrstva za finance bo slovenskim bankam do konca leta 2009 zapadlo 7 milijard evrov posojil, ki jih bodo lahko refinancirale. Drugi del reševalnih svežnjev pa je dokapitalizacija z državnim denarjem in s tem začasno podržavljenje bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov zaradi slabih naložb, ki jih morajo odpisati.
Finančne ustanove imajo svoj kapital v različnih naložbah. Ker se je njihova vrednost zaradi padca tečaja delnic na borzah zmanjšala oziroma so del premoženja morale tudi odpisati, ker so ga naložile v slabe finančne instrumente, zdaj potrebujejo dodatni kapital. Ker tega kapitala na trgu ni, je priskočila na pomoč država oziroma davkoplačevalci. Kdo v Sloveniji potrebuje dokapitalizacijo in koliko, še ni znano.
Okvir za reševalne svežnje so za članice EU določili voditelji članic evroobmočja, ki so se 12. oktobra sestali na izrednem zasedanju v Parizu. Njihov predlog so nato povzele še preostale članice EU, formalno so ga potrdili voditelji vseh 27 članic EU na izrednem zasedanju evropskega sveta 15. in 16. oktobra v Bruslju. Avtor tega sistema reševanja finančnih ustanov je predsednik britanske vlade Gordon Brown. Potem ko se je začel finančni sistem po propadu ameriške banke Lehman Brothers naglo sesuvati, je bilo treba zelo hitro najti rešitev.
Ker sistem reševanja posameznih institucij ni bil uspešen, je Brown za Veliko Britanijo predlagal splošen sistem reševanja bank. Ker se je tam izkazal za uspešnega, je francoski predsednik Nicolas Sarkozy kot predsedujoči svetu EU predlagal, da bi ga uvedli za celotno EU. Bistvena razlika med državami članicami je, da so se nekatere odločile, recimo Velika Britanija, da morajo banke obvezno vzeti garancijo in kapital od države, druge, recimo Nemčija, pa so se odločile za prostovoljni pristop. Okvir EU je v bistvu nabor ukrepov, vsaka država članica pa se sama odloči, katere ukrepe bo izbrala in kako jih bo uporabila.

Ackermana bi bilo sram sprejeti pomoč države

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.