27. 11. 2008 | Mladina 48
Cerkev po poti avtomobilske industrije
RKC je sprva podpirala liberalizacijo, sedaj pa se zavzema za solidarnejšo državo
Celjski škof Anton Stres
© Matej Leskovšek
Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije, celjski škof Anton Stres, pravi, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. Ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, cerkveni modreci podpirajo prizadevanja vlad in drugih ustanov, vse politične, gospodarske in finančne institucije pa pozivajo h krepitvi mehanizmov solidarnosti.
RKC se torej zdaj zavzema za državni intervencionizem in regulacijo finančnih trgov, še pred tremi leti pa je zagovarjala popolnoma drugačno ekonomsko teorijo. Komisija za pravičnost in mir je tedaj s svojim sporočilom jasno stopila na stran reformistov, ki so se pod Janševo vlado zavzemali za radikalno liberalizacijo slovenske družbe. Stres se je v imenu komisije zavzel za gospodarske reforme, zato da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo«. Človeško dostojanstvo naj bi namreč zahtevalo, da živijo državljani in državljanke v takih družbenih razmerah, »ki sproščajo in spodbujajo ustvarjalnost, delavnost in pošteno iznajdljivost vsakega državljana po njegovih sposobnostih«.
Seveda ima RKC tokrat veliko realnejše razloge za skrb. Življenje duhovnikov je daleč od razkošja, je na tiskovni konferenci poudaril Stres, po mnenju nekaterih zdravnikov naj bi bilo njihovo zdravje celo podpovprečno. »Če bo brezposelnih več, plače še nižje, bo manj darov, zato bodo duhovniki živeli še slabše.«
Verniki so lani celjski škofiji darovali 250 tisoč evrov, novomeški 150 tisoč evrov, murskosoboški 93 tisoč evrov, koprski 445 tisoč evrov, mariborski nadškofiji pol milijona evrov in ljubljanski nadškofiji 1,6 milijona evrov. Morebitni upad darov zaradi finančne krize je zato realen, toda neprimerljiv z izgubami, ki slovensko cerkev tarejo zaradi finančnih naložb. Iz njenega holdinga Zvon Ena je v zadnjih treh mesecih izpuhtelo kakšnih 50 milijonov evrov. In če se v takšnih razmerah še ameriška avtomobilska industrija zavzema za solidarnejšo državo, zakaj ne bi ekonomske teorije spremenila tudi slovenska cerkev?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.