27. 11. 2008 | Mladina 48
Europeana - digitalizirana zakladnica
Med nacionalnimi »presežki« slovenska ljudska Sem hodu res zanjo
Elektronski zaznamki o družini Mozart
Prejšnji teden je luč sveta zagledala Evropska multimedijska knjižnica Europeana, in čeprav se je strežnik zaradi prevelikega navala obiskovalcev sesul, lahko pritrdimo besedam Hansa Jansena iz Kraljeve knjižnice v Haagu, da smo z njo dobili »prostor za iskanje navdiha in idej«. Europeana bo digitalizirana zakladnica »evropske kulturne dediščine«, ki bo na tem portalu brezplačno na voljo uporabnikom. Že zdaj ponuja dva milijona digitaliziranih vsebin, do leta 2010 pa naj bi število naraslo na deset milijonov, saj v mreži ponudnikov vsebin sodeluje tisoč knjižnic, muzejev in arhivov iz vseh držav članic EU. Jill Cousins, izvršna direktorica Europeane, je predstavila prednosti nove »Aleksandrijske knjižnice« z besedami: »Mi zmoremo več kot drugi iskalniki. Na primer, zadetki pod geslom Wolfgang Mozart bodo ponudili pisma, ki jih je pisal očetu, izvirne partiture, filme in avdiozapise njegove glasbe.«
V procesu digitalizacije je Europeana šele v začetnem obdobju razvoja. Najdlje so prišli Francozi, saj so do zdaj prispevali že 52 odstotkov, sledijo jim Britanci z desetimi in Finci z osmimi odstotki gradiva, predvidenega za obdelavo. Sloveniji je uspelo obdelati poldrugi odstotek gradiva iz svoje kulturne dediščine. Zoran Krstulović, pomočnik ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, ki v sklopu Digitalne knjižnice Slovenije za zdaj edina prispeva v to bazo podatkov, pravi, »da se bodo v prihodnjem letu projektu priključili tudi splošne knjižnice, regionalni muzeji in arhivi«. V Europeani naj bi se najprej znašlo okoli 34.000 slovenskih del, za katera ne velja več avtorska zaščita. A vseeno je po Krstulovićevem mnenju »digitalizacija knjižničnega gradiva zahteven proces, ki zajema postopke od izbire gradiva prek dostave iz skladišč, pregleda stanja, ki ga opravijo strokovnjaki za zaščito gradiva, do same digitalizacije in izdelave metapodatkov. NUK nima zadosti ne človeških ne finančnih virov, da bi zagotovila digitalizacijo velikih količin gradiva. Po zadnjih ocenah bi NUK za digitalizacijo približno 200.000 slovenskih knjig (okoli 44 milijonov strani) od začetkov do leta 2007 potrebovala za kritje vseh stroškov skoraj 16 milijonov evrov.«
In medtem ko se druge države v Europeani predstavljajo s svojimi presežki, Slovenijo v uvodni predstavitvi portala zastopa ljudska pesem Sem hodu res zanjo, posneta leta 1940 v izvedbi Slovenskega moškega kvarteta Prešeren. Pesem so po Krstulovićevih besedah »izbrali v Kraljevi knjižnici v Haagu. Pred desetimi leti smo digitalizirali nekaj deset plošč na 78 obratov iz časa med prvo in drugo svetovno vojno in tako pridobili 65 zvočnih posnetkov. Večinoma gre za slovenske ljudske pesmi v popularni izvedbi. Digitaliziranega zvočnega gradiva je razmeroma malo, poleg tega je večinoma še pod avtorsko zaščito. Posnetki, ki so digitalizirani, pa so zanimivi tudi s stališča promocije portala.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.