Borut Mekina

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

Je otok cerkvi podaril Janša?

Spornega sporazuma o Blejskem otoku ni obravnavala niti vladna služba za zakonodajo niti služba za zakonodajo na ministrstvu za kulturo

/media/www/slike.old/mladina/bledotok_bled_pozimi_bpet.jpg

© Borut Peterlin

Ozadje sporazuma med državo in RKC, s katerim je vlada cerkvi podarila tri nepremičnine na Blejskem otoku, preostalo zemljišče pa oddala zastonj v najem za 45 let, postaja vse bolj enigmatično. V odzivu na kazensko ovadbo, ki jo je Mladina vložila zoper Vaska Simonitija, ki je sporazum podpisal, je bivše kulturno ministrstvo sporočilo, da so obtožbe »v celoti neutemeljene in senzacionalistične, saj je bil minister glede navedenega akta izrecno pooblaščen s strani vlade kot kolegijskega organa, ki je svoj sklep sprejel po običajnem postopku, podvrženem vsem zakonskim zahtevam in proceduram«. Razen tega, da naj bi pomenila Mladinina ovadba napad nanj osebno in na RKC, Simoniti očitno ne želi nič povedati, saj se na naš telefonski klic ni odzval.
Običajni postopek sprejemanja vladnih gradiv ureja poslovnik, njegov 8. a člen, v katerem piše, da morajo biti gradiva pred predložitvijo usklajena z ministrstvi in vladnimi službami. Neusklajena gradiva se v obravnavo vložijo zgolj izjemoma, in sicer če uskladitve med ministrstvi ali vladnimi službami ni mogoče doseči ali zaradi nujnosti postopka. Bilo bi torej normalno, če bi mnenje o sporazumu med državo in cerkvijo pred podpisom pregledalo državno pravobranilstvo, poleg njega pa seveda še vladna zakonodajna služba in pravna služba na ministrstvu za kulturo, ki naj bi podpis sporazuma predlagala. Dva dni prej, preden je vlada ministra Simonitija pooblastila za podpis sporazuma, ga je obravnaval vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve. Na njem je sodeloval tudi bivši minister Gregor Virant, ki nam je dejal, da se ministri v sporazum niso poglabljali in o njem posebej razpravljali, saj so od Simonitija dobili zagotovilo, da je sporazum nastal po zakoniti poti.
A kot smo preverili: ne samo da sporazuma niso pregledali, kot smo že zapisali, v državnem pravobranilstvu, tudi v vladni službi za zakonodajo in celo v pravni službi ministrstva za kulturo sporazuma niso napisali, se o njem pogajali, niti ga niso pravno preverili. O njem so še največ izvedeli iz medijev. »Nihče izmed nas ni bil v to vključen, kaj šele kaj vprašan,« nam je dejal Nikola Todorović, podsekretar v pravni službi kulturnega ministrstva, ki je v preteklosti vodil postopek denacionalizacije Blejskega otoka. »To je šlo neposredno na vlado, mimo nas,« nam je odgovoril vodja vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec. Zanimivo, še celo Daniel Starman, odvetnik, ki je v imenu cerkve na strasbourško sodišče vložil tožbo zaradi Blejskega otoka, ni vedel, da se pripravlja sporazum, s katerim bi v zameno za otok RKC tožbo umaknila. »Nimam pojma, kdo se je o tem pogovarjal in kdo ga je pisal. Da je bil sporazum podpisan, sem bil obveščen, tako kot vsi ostali državljani, iz medijev,« nam je dejal Starman.
Kako je torej država sklenila sporazum z RKC? Kdo se je v imenu države pogajal in kateri pravniki so pri tem sodelovali? Bivši vodja Simonitijevega kabineta Matej Zavrl ne ve, kako je sporazum nastal. Pravi, da je običajno takšne stvari pregledala pravna služba ministrstva za kulturo. Iz gradiva, ki smo ga dobili iz urada vlade za komuniciranje, izhaja, da je poleg ministra Simonitija za sporazum odgovoren tudi Damjan Prelovšek, generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo. Toda tudi Prelovšek ozadja ne pozna. Formalno, pravi, je res odgovoren za podpis, dejansko pa s tem ni imel ničesar. »V vsakem primeru je ta zadeva prišla iz vlade. Z njo nisem seznanjen. Če vlada tega ne bi zahtevala, potem ministrstvo tega ne bi počelo.« Po njegovem mnenju so morali ta primer reševati na »višjem nivoju«, nam je namignil. Na podoben način, kot je bil cerkvi vrnjen tudi dvorec Betnava. Z drugimi besedami, sporazum naj bi nastal v kabinetu bivšega predsednika vlade Janeza Janše, ki je njegovo sklenitev tudi predlagal. Očitno celo brez vednosti sodelavcev v kabinetu. Janševa svetovalka za kulturo Jadranka Gustinčič pravi, da se tudi ona s primerom Blejski otok ni ukvarjala.
Zdi se, kot da so sporazum napisali v blejski župniji in ga po Janševem posredovanju poslali Simonitiju v podpis. V tajnosti - sporazum je nosil oznako interno -, mimo vseh ustaljenih procedur in služb, in to v precejšnji naglici. Tudi iz ljubljanske nadškofije nam do zaključka redakcije niso odgovorili na naše vprašanje, s kom so se na strani države pogajali. V gradivu, ki smo ga prejeli iz vlade ta teden, pa piše, da sporazuma tudi na spletu ni dovoljeno objaviti, saj naj bi razkritje podatkov v njem škodovalo sklenitvi dogovora. Ta teden je Majda Širca, nova kulturna ministrica, napovedala, da bodo dogovor ponovno preučili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.