Urša Marn

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

Janševi podtaknjenci

Bivša vlada je tik pred odhodom z oblasti zaposlila politično lojalne kadre

Sandra Letica in Janez Janša na predvolilnem shodu SDS

Sandra Letica in Janez Janša na predvolilnem shodu SDS
© Matej Leskovšek

Na eni zadnjih sej, tik pred iztekom mandata, je vlada Janeza Janše razpravljala o kadrovski podhranjenosti v ministrstvih in vladnih službah. Seja je bila še najbolj podobna barantanju na tržnici. Ministri so dobesedno tekmovali v navajanju imen, ki jih je treba zaposliti, preden oblast prevzame ekipa Boruta Pahorja. Rezultat? 56 novih zaposlitev. Samo v generalnem sekretariatu vlade so število zaposlenih povečali za osem, pri čemer se v to kvoto štejejo tudi zaposlitve na uradu vlade za komuniciranje. Na zunanjem ministrstvu so zaposlili šest oseb, na ministrstvu za finance pet, na ministrstvih za notranje zadeve, šolstvo in delo po štiri, na ministrstvih za kulturo, pravosodje, promet, kmetijstvo in okolje po tri, na ministrstvih za javno upravo, zdravje in gospodarstvo po dve, na ministrstvu za visoko šolstvo ter v službi vlade za lokalno samoupravo in službi vlade za evropske zadeve pa po eno osebo. Zadeva je še toliko hujša, ker je Janševa vlada le nekaj mesecev pred tem število zaposlenih v ministrstvih in vladnih službah že povečala za 47 oseb, in sicer za tiste kadre, ki so se izkazali v času slovenskega predsedovanja EU. A kaj bi to! Glavno je, da je državna uprava kadrovsko okrepljena. Ali kot je zadevo komentiral zdaj že nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant: »Število zaposlenih v državni upravi smo v resnici zmanjšali, zato se mi ne zdi prav, da se prešteva samo zadnje obdobje. V zadnjem letu smo bili res manj restriktivni, in to zaradi pritiska po povečanju kvote v določenih sektorjih in velikega interesa, da bi nekatere ljudi, ki so prišli v državno upravo med predsedovanjem EU, zaposlili za nedoločen čas. Treba je gledati dolgoročno.« Precej bolj kritično na zaposlovanje tik pred iztekom mandata gleda dr. Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete: »Problem pri nas je, da gredo te menjave preveč v globino in absolutno predaleč, saj ni ključna strokovnost, ampak prevlada pripadnost. To je zelo škodljivo.«
Ker bodo plače na novo zaposlenih znašale od 1500 do 2800 evrov bruto na mesec, to pomeni, da bodo v prihodnjih štirih letih državni proračun stali najmanj deset milijonov evrov. Še večja škoda za državo pa bo, če bodo na svojih delovnih mestih sprejemali nestrokovne odločitve. Če bi šlo za visoko izobražene kadre z bogatimi izkušnjami, bi bilo množično zaposlovanje tik pred iztekom vladnega mandata morda celo sprejemljivo, pa čeprav je bilo v diametralnem nasprotju z zavezo Janševe vlade o zmanjšanju zaposlenih v državni upravi. A žal v nekaj primerih o visoki izobrazbi in bogatih izkušnjah ni mogoče govoriti.
Najbolj v nebo vpijoče je zaposlovanje na uradu vlade za komuniciranje, kjer naj bi službo dobilo sedem oseb. Še hujše kot samo število pa je dejstvo, da je pri zaposlovanju prevladala politična lojalnost. Nekateri kadri, ki so se pošteno namučili v času slovenskega predsedovanja EU, so bili spregledani, po drugi strani pa se je delovno mesto našlo za tiste na pravi strani političnega spektra. Urad za komuniciranje je razdeljen na dva sektorja - sektor za odnose z mediji, ki ga že vrsto let vodi Branko Vidrih, in sektor za komunikacijske projekte, ki ga vodi nekdanji direktor urada Matjaž Kek. Po zaslugi Janševe vlade sta službo v sektorju za odnose z mediji pred kratkim dobili Hana Souček Morača in Sandra Letica. Obe sta dolgoletni članici podmladka SDS, obe nekdanji tiskovni predstavnici SDS, obe imata končano le srednjo šolo in obe študirata teologijo. Sandra Letica je javnosti znana tudi kot prva podpisnica pobude za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih, ki je na novinarsko vprašanje, ali je po njenem o človekovih pravicah dopustno odločati na referendumu, dejala: »Je, ker človekove pravice zadevajo ljudi.« Letičeva je bila že leta 2004 študentka četrtega letnika teologije. Politično je aktivna že skoraj desetletje. Od leta 2000 do 2004 je predsedovala občinskemu odboru Slovenske demokratske mladine v Izoli, leta 2004 je bila izvoljena v izvršilni odbor SDM, danes pa je podpredsednica SDM. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Izoli na listi SDS kandidirala za poslanko v državni zbor. Dolgoletna aktivna članica SDS je tudi Hana Souček Morača. Želela je postati igralka, a ni opravila sprejemnih izpitov na igralski akademiji, danes pa tudi igra v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču. Delo tiskovne predstavnice SDS je prevzela potem, ko je na bolniški dopust odšla Janja Pavlin, žena nekdanjega tiskovnega predstavnika vlade Jerneja Pavlina, ki ga je s položaja spravilo navodilo o nekomuniciranju z Mladino. Podatka o tem, kakšno delo naj bi Sandra Letica in Hana Souček Morača opravljali na uradu za komuniciranje, nimamo, ker je bil direktor urada Anže Logar odsoten, brez njegovega blagoslova pa odgovorov na vprašanja ni mogoče dobiti. Po neuradnih informacijah pa naj bi bili zadolženi za kliping medijskih objav. Da bi bilo zadoščeno formalnosti, sta se za službo v uradu potegovali prek javnega razpisa, pri čemer je bil razpis prilagojen tako, da za njuni delovni mesti ni zahteval visokošolske izobrazbe. Poleg Letičeve in Souček Moračeve naj bi službo na uradu v kratkem (ko bo končan razpisni postopek) dobila še ena članica podmladka SDS. Gre za Ano Polanc, ki je bila doslej zaposlena kot svetovalka na ministrstvu za zdravje, med slovenskim predsedovanjem EU pa je bila glavna govorka ministrstva za zdravje. Polančeva ima v žepu diplomo ljubljanske Ekonomske fakultete. Članica SDS je postala leta 2005, od septembra istega leta pa je predsednica občinskega odbora SDM Cerklje. Ena njenih referenc je tudi izobraževanje v okviru Nove politike, ki jo že vrsto let organizira SDS. Teh zaposlitev nova vlada ne more prekiniti brez tehtnega razloga.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.