Borut Mekina

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Svet

Avstrijski pristop

Zaradi pravočasnih protirecesijskih ukrepov bo avstrijski par z enim petletnim otrokom konec prihodnjega leta prihranil 2213 evrov

Zaradi predčasnih volitev je Avstrija dobila nov dogovor o novi vladi zgolj teden dni za tem, ko je novo vlado dobila Slovenija. V tem tednu pa sta obe največji avstrijski stranki, Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) in Socialdemokratska stranka (SPÖ), zapečatili še koalicijsko pogodbo, ki je nastajala v podobnih razmerah kot slovenska. Torej pod težo prihajajoče recesije.
Slovenija in Avstrija imata seveda različne probleme in njunih vladnih politik in koalicijskih pogodb ni mogoče neposredno primerjati. Tako je denimo v avstrijskem »vladnem programu« med prioritetami naveden načrt boja proti špijonaži. Njihova diplomatska prestolnica naj bi bila vse bolj privlačen cilj za tuje obveščevalne službe, zaradi česar želi nova vlada zaostriti kazni za vohunjenje.
Nekateri drugi ukrepi, o katerih razmišljajo naši sosedje, so za slovenske razmere uporabnejši. Zanimiv je denimo njihov načrt za zmanjšanje hrupa, ki ga v slovenski koalicijski pogodbi ni mogoče najti. V prihodnjih petih letih bodo v Avstriji preverili celotno zakonodajo s tega področja in uvedli »akcijske načrte« za zmanjšanje hrupa v urbanih okoljih, saj naj bi to vodilo k boljši kakovosti življenja. Ali pa načrt policijske reforme. Kot je znano, ima tudi slovenska policija težave z ugledom in sprejemljivostjo v javnosti. Avstrija problem rešuje s ciljem »B.1.1«, ki govori o »zvišanju deleža žensk v policiji na vseh nivojih in zagotovitev takšnih razmer, da bo delo v policiji združljivo z družinskim življenjem«. Ker mora »policija izražati družbeno strukturo, zato da bi dosegla največjo možno sprejemljivost«, bodo poleg tega zvišali še delež priseljencev v policijskih vrstah.
Seveda pa je najtrši oreh, s katerim so se ukvarjali tako avstrijski kot tudi slovenski snovalci kolektivne pogodbe, recesija.
Borut Pahor je o krizi precej govoril. Kri, solze in znoj so bili glavni moto njegove predvolilne kampanje in tudi koalicijska pogodba je napisana v tem duhu. Že takoj na začetku piše, da gre za dokument, ki bo državo opremil za razvojni preboj v zaostrenih gospodarskih razmerah. A čeprav je boj proti recesiji prednostna naloga številka ena, iz besedila ni jasno razvidno, kateri so ti prioritetni ukrepi.
Lahko ugibamo, da sodijo v ta sklop različne ideje za krepitev socialne države. Denimo napovedana dohodninska razbremenitev tistih z najnižjimi prihodki in obremenitev premožnejših z nepremičninskim davkom. Verjetno sodi v ta paket tudi pomoč upokojencem in ukrepi za lajšanje »bolečin« podjetjem. To so razne davčne olajšave pri reinvesticijah v visoke tehnologije, napovedane olajšave pri plačevanju socialnih prispevkov in simbolični ukrepi, kot je znižanje sejnin v državnih podjetjih ali določitev priporočene zgornje meje za menedžerske plače in sejnine v zasebnih podjetjih.
V Pahorjev protikrizni načrt poleg tega gotovo sodi še povečano investiranje, s katerim naj bi se spodbudila gospodarska aktivnost. Nova vlada obljublja pospešeno gradnjo solidarnostnih stanovanj, prometni minister investicije v železnice, v ta kontekst gre morda celo obljubljena gradnja drugega bloka krške nuklearke. Toda vsega omenjenega za zdaj še ne spremljajo konkretne številke.
Avstrijski pristop je veliko konkretnejši. S prihajajočo recesijo se bodo spopadli z dvema, t. i. konjunkturnima paketoma, s programom davčnih olajšav in s tako imenovanim družinskim paketom. Osnovni princip njihovih ukrepov je klasično newdealovski - temelji na masivnih investicijah, s katerimi nameravajo oživiti gospodarstvo. Njihova vrednost bo samo v prihodnjem letu znašala dve milijardi evrov, kar je četrtina slovenskega proračuna.
V tako imenovanem konjunkturnem paketu številka ena, ki ga bodo uresničili v prihodnjih treh letih, so na prvem mestu investicije v železniško infrastrukturo. Za modernizacijo državnih železnic bo Avstrija v treh letih porabila 700 milijonov evrov. Temu sledi program posojil majhnim in srednjim podjetjem iz različnih virov, od državno sponzoriranih spodbud Evropske investicijske banke do pomoči prebivalstvu pri stanovanjskem varčevanju.
Konjunkturni paket številka dve, ki je težak dve milijardi evrov, bo temeljil predvsem na investicijah v javno infrastrukturo. Tako bodo Avstrijci v prihodnjih dveh letih poskušali obnoviti šole, univerze, pravosodne zgradbe, čemur bodo namenili 900 milijonov evrov. Dodatnih 100 milijonov evrov bodo namenili subvencijam za investicije, ki bodo pripomogle k boljši izolaciji, kot je denimo menjava oken, 570 milijonov pa olajšavam, s katerimi si bodo lahko podjetja obnovila svoj vozni park, predvsem tovornjake.
Tretji paket je namenjen družinski in davčni politiki. V letu 2009 in 2010 bo vrtec za otroke, ki ga obiskujejo zadnje leto, zastonj. Vendar to za proračun ne bo najtežji ukrep. Avstrijci so že kar v koalicijski pogodbi zapisali novo dohodninsko lestvico z višjimi olajšavami. Ker so pohiteli, bodo nova pravila začela veljati že s prvim januarjem, s tem pa bo proračun olajšan za kar 2,2 milijardi evrov. Tako, obljubljajo, bodo olajšali življenje predvsem srednjemu sloju. Konkreten primer: povprečen avstrijski par s petletnim otrokom, ki zasluži na mesec bruto skupaj 3800 evrov, bo konec leta 2009 prihranil 2213 evrov.
Pahorjeva vlada tako konkretnih ukrepov (še) ni predstavila. Novi ministri ukrepe napovedujejo v kratkem. Gotovo pa je, da je vsaj za dohodninsko reformo, ki bi morala biti sprejeta decembra, že prepozno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.