11. 12. 2008 | Mladina 50
SDS špekulira
Razprava o izbrisanih se spet začenja z odškodninami
Izbris - sramotna zgodba slovenskega osamosvajanja
© Matej Leskovšek
Nova javna razprava o izbrisanih se bo očitno začela z vprašanjem odškodnin. Da na sodiščih »že« čakajo odškodninski zahtevki izbrisanih, so ta teden opozorili v SDS. »Po dosegljivih podatkih noben že vložen odškodninski zahtevek ni nižji od 10.000 evrov, najvišji pa znaša kar 559.172 evrov.« Med njimi naj bi bil tudi »izjemno visok odškodninski zahtevek osebe, za katero je mogoče dokazati, da je bila na čelu tankovske kolone nekdanje JLA, ki je med prodorom proti enemu od severnih mejnih prehodov streljala tudi na civiliste, stanovanjske hiše in cerkev. V SDS se ne bomo nikoli strinjali s tem, da bi takšni špekulanti za svoje početje prejeli kakršno koli odškodnino,« so sporočili iz stranke. Prepričani so, da se bo z izdajo odločb izbrisanim, ki jih napoveduje koalicija, število odškodninskih zahtevkov s sedanjih 25 povečalo na več kot 18 tisoč.
Več »špekulantov« med izbrisanimi je z imenom in priimkom Janez Janša prvič omenil novembra 2003 v parlamentu, ko so poslanci sprejemali zakon o izbrisanih. Tako naj bi Vasilije Milinković iz Novega mesta med vojno preprečil vdajo oklepne kolone JLA, ki je bila ustavljena v Krakovskem gozdu, zaradi česar so se spopadi po nepotrebnem še razvneli. A je Milinković nato pojasnil, da so ga v Zagrebu le izbrali, naj vojakom TO, ki jih je poznal, prenese sporočilo, da je bil sklenjen dogovor med predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in Andrijo Rašeto, da se kolona spusti naprej. O krivdi za vojna hudodelstva lahko seveda presojajo le sodišča, ne pa politične stranke, ki imajo svoje interese. Tudi tokrat SDS v sporočilu za javnost, ki so ga povzeli vsi pomembnejši mediji, zavaja. Kot je znano, je tankovski koloni, ki je povzročila razdejanje v Gornji Radgoni, poveljeval polkovnik Borislav Popov. Na državnem pravobranilstvu pa pojasnjujejo, da med 31 evidentiranimi odškodninskimi zahtevki ni zahtevka tega poveljnika.
Lojze Ude s Pravne fakultete v Ljubljani pravi, da je po obligacijskem zakoniku splošni zastaralni rok za odškodnine tri leta od trenutka, ko izveš za povzročitelja in škodo, zaradi česar so po vsej verjetnosti vsi zahtevki zastarali že kmalu po letu 2000. Kljub temu ne želi izključiti možnosti, da bodo sodišča nove odločbe izbrisanim priznala za novo podlago. Borut Pahor ga je zato že prosil, naj sodeluje pri reševanju vprašanja. Ena izmed možnosti je seveda, da nova vlada odškodnine omeji v zakonu, tako kot je bilo predvideno že doslej. Nova notranja ministrica Katarina Kresal je napovedala analizo vprašanja odškodnin.
Vsekakor pa se Slovenija odškodninam ne more izogniti. Prvič zato, ker je bil izbris ena največjih kršitev človekovih pravic, zaradi česar so izbrisani do odškodnin upravičeni, in drugič zato, ker če jih ne bo določila država, jih bo verjetno prisodilo strasbourško sodišče. SDS pa s politiko nestrpnosti, katere posledica sta tudi izbris in velika škoda, nadaljuje ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.