Jure Erznožnik

11. 12. 2008  |  Mladina 50  |  Svet

Novi islamski skrajneži

Sinovi francoskih staršev z zidov svojih kaznilniških celic trgajo fotografije golih lepotic in mišičnjakov in jih zamenjujejo s posterji Osame bin Ladna in slogani Al Kaide

V našem okolju si je za zdaj težko predstavljati, da bi koga zaradi kaznivih dejanj za pet let poslali v zapor, tam pa bi v času prestajanja kazni sprejel drugo veroizpoved, denimo islam. A v nekaterih evropskih državah je to vse pogostejši pojav. Razlogi za spreobrnitev so najrazličnejši, pogosto je to nasilništvo nad novodošlim zapornikom, ki, kadar ne gre za povratnika, v jetniško okolje pride povsem nepripravljen. Potem ko ga nekajkrat zlorabijo, ga uprava zapora premesti v celico k »nekemu nenevarnemu muslimanu«, ki ne je svinjine in se ob petkih posveča molitvi. Ta novincu ponudi »zaščito« pred nasiljem, tudi prisilnimi spolnimi odnosi, ki bi jih bil novinec sicer lahko deležen, a hkrati postane nekakšen njegov guru, ki ga uči pravil zaporniškega življenja. V francoskih zaporih danes sedi kakih 60 tisoč obsojencev, po mnenju nekaterih pa naj bi jih bilo od 50 do 80 odstotkov muslimanov. Islam je tako postal najmočnejša veroizpoved v zaporniškem okolju.
Čeprav v institucijah laične države ni dovoljeno javno izkazovanje verske pripadnosti, v večini francoskih zaporov zastanejo vse dejavnosti takoj po mujezinovem klicu k molitvi, ki se razlega iz CD-predvajalnika najradikalnejšega med zaporniki. Prvi zaporniki z dolgo brado in s Koranom pod pazduho so se po zaporih začeli sprehajati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njihovo število in organiziranost pa sta do danes pridobila precejšnjo veljavo. V nekaterih zaporih se morajo notranji strukturi podrejati celo pazniki, saj jih je premalo, da bi si jo upali ignorirati. Nekateri pridigarji namerno storijo kaznivo dejanje, da bi se v zaporu posvetili pridobivanju novih pripadnikov radikalnih islamskih struj, in to med potomci priseljencev iz držav Magreba, pa tudi med »staroselci«. »Najhvaležnejši material« so zaporniki, ki zavračajo vsakršno avtoriteto, osebnostno šibki in tisti brez sleherne verske izobrazbe. Neki sodnik, ki se ukvarja s področjem protiterorizma, pravi, da so fundamentalisti v zaporih posebno velik logistični izziv, saj če so skupaj, prej ali slej začnejo kovati zarote, če jih razselijo po različnih oddelkih ali zaporih, pa z radikalnimi idejami okužijo druge jetnike. Zato jih morajo kar naprej seliti in nadzorovati. Česar donedavno ni opazila Sarkozyjeva notranja ministrica Michèle Alliot-Marie, že leta zaznavajo statistike in pazniki; v zaporih je vse več zapornikov, ki so po rodu Francozi, islamsko vero pa sprejmejo v znak odpora do institucij Republike, ki so jih v zapor poslale, torej kot izraz sovraštva do pravne ureditve zahodnih družb. V nekaterih zaporih polovica jetnikov spoštuje zapovedi svetega meseca ramazana, med njimi pa je kar tretjina »izvornih« spreobrnjenih Francozov, ki med drugim pozivajo k prenehanju pitja kokakole, pijače nevernikov, in si izmenjujejo kasete s protiizraelskimi in protizahodnimi sporočili. Z zidov celic so strgali fotografije golih lepotic in mišičnjakov, zamenjali so jih posterji Osame bin Ladna in napisi, ki aludirajo na dejavnost Al Kaide. Neko poročilo kaznilniških oblasti razkriva, da naj bi bilo v jetnišnicah po vsej državi kar 450 islamistov s skrb zbujajočimi vedenjskimi vzorci: 80 med njimi jih je obsojenih zaradi terorističnih dejanj in sodelovanja z mednarodnimi terorističnimi celicami, 150 pa jih po ugotovitvah kaznilniških oblasti goreče poskuša spreobračati morebitne nove privržence. Pojavljajo se primeri, ko si konvertiti s krajšimi obsodbami po prestani kazni ne želijo več v domači kraj, temveč v afganistanska teroristična oporišča, kjer naj bi se naučili pravega vojskovanja.
Skrb zbujajoče je, da francoske vlade v skoraj dvajsetih letih na tem področju niso pripravile nobenih ukrepov, čeprav so na rast števila skrajnežev opozarjali pazniki in statistike. Pomenljiv je tudi podatek, da v državi s skoraj 10 odstotki muslimanskega prebivalstva in toliko kaznjenci islamske veroizpovedi za njihovo duhovno oskrbo skrbi le sto imamov, za manjšinsko katoliško jetniško populacijo pa kar šeststo duhovnikov. Duhovna oskrba muslimanskih zapornikov je tako prepuščena skrajnežem.
Notranje ministrstvo se je septembra na skrb zbujajoče razmere v zaporih le odzvalo in 24 tisočim paznikom, policistom in sodnikom razdelilo priročnik o odkrivanju islamskega fundamentalizma v kaznilniškem okolju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.