18. 12. 2008 | Mladina 51 | Politika
Konec neke nesmiselne misije
Preostala dva vojaka naj bi se iz Iraka vrnila predčasno, novih Slovenija ne bo pošiljala
Janša in Erjavec na obisku pri slovenskih fantih v Iraku
© Bobo
Mandat dveh slovenskih vojakov v Iraku bi se iztekel februarja prihodnje leto. Nova vlada, tokrat na čelu z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, pa se je z uresničitvijo obljube o umiku vojakov iz Iraka odločila še dodatno pohiteti. Ker se z novim letom v Iraku konča mandat Združenih narodov, se bosta do takrat vrnila tudi vojaka.
Odločitev vlade sta v ponedeljek podprla parlamentarni odbor za zunanjo politiko in odbor za obrambo. Soglasno. Tudi z glasovi sedanje opozicije, ki je vojake poslala v Irak. Odbor za obrambo, ki ga vodi poslanec SDS Jožef Jerovšek, je ob tem sprejel tudi dva vsebinska sklepa. Govorita pa o tem, da je misija v Iraku pomembno prispevala k stabilizaciji v regiji in da sta se s tem okrepila ugled in verodostojnost Slovenije v svetu. Glede na to, da je vojna v Iraku doslej zahtevala več kot milijon večinoma civilnih žrtev ter da je bila Slovenija prisotna z največ štirimi vojaki hkrati, o kakšni resni tehtnosti sklepov verjetno ni mogoče govoriti.
Celo zgodbo je v času, ko je bil minister v neki drugi levosredinski vladi, zakuhal sedanji Pahorjev zunanjepolitični svetovalec Dimitrij Rupel. Spomladi leta 2003 je namreč podpisal t. i. vilensko izjavo, ki je Slovenijo uvrstila v koalicijo voljnih. To izjavo so na prigovarjanje ZDA podpisale države kandidatke za članstvo v zvezi NATO in z njo podprle ameriški napad na Irak tudi brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov. No, Ruplov hrbet je takrat z naslednjimi besedami kril tudi predsednik vlade Anton Rop: »Nedvomno bi nam to zelo otežilo ratifikacijo pogodbe in bi pod vprašaj postavili vstop v NATO.« ZDA so pač kot vodilna sila v NATU vstop v zavezništvo pogojevale s podpisom te izjave. ZDA so potem podpisnicam izjave nadele etiketo brezpogojnih podpornic ameriške imperialistične politike, ki se je je vsaj slovenska vlada potem vztrajno branila. Potem pa se je vlada zamenjala, Rupel pa je ostal in v novem okolju našel še veliko več proameriškega posluha. Dobro leto po prevzemu oblasti je nova vlada v Irak poslala štiri slovenske vojake. Uradno je šlo za t. i. mirovno misijo zveze NATO, v resnici pa so slovenski fantje pomagali Američanom in njihovim zaveznikom pri urjenju iraških varnostnih sil, medtem ko je v Iraku tekla krvava vojna med privrženci in nasprotniki ZDA. Vojna traja še danes, le da je vsako leto bolj zapletena, več je različnih struj, več različnih vojska, več ravni vojskovanja in vedno več razlogov za samo vojno. Pred dobrim tednom dni je recimo v enem samem samomorilskem napadu umrlo več kot 50 ljudi, prek 100 pa jih je bilo ranjenih.
Umik slovenske vojske iz Iraka je pričakovan predvsem zato, ker že sam odhod vojakov, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke, v Irak ni bil prav nič logičen. Gre vsaj za simbolno pomenljiv konec neke, tako kot tudi za slovensko vojsko, sicer nesmiselne misije. Če je Slovenija že vstopila prostovoljno, je edino prav, da prostovoljno, torej mimo volje Nata, tudi odide.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.