Vanja Pirc

18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

Ko študentje financirajo državo

Kakšni so odzivi na napoved visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, da bi bilo treba premisliti o opustitvi izrednega študija?

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič
© Borut Peterlin

Kakšna je razlika med rednim in izrednim študijem? Jasno, redni študij je brezplačen, izredni študentje pa morajo za svoje izobraževanje plačati precejšno šolnino - ta znaša od 1000 do 4500 evrov na letnik. A šolnina še zdaleč ni edina razlika med obema študijema. Izredni študentje imajo precej manj predavanj. Vaj in seminarjev včasih sploh nimajo. Hkrati so prisiljeni v bistveno samostojnejše delo kot redni študentje. Ob vsem tem ni presenetljivo, da se marsikateri izredni študent sprašuje, ali je šolnina, ki jo plačuje za študij, res jamstvo za to, da bo nazadnje dosegel enake kompetence, kot če bi študiral po redni poti. Med posameznimi fakultetami sicer obstajajo velike razlike, a izkušnje izrednih študentov z različnih fakultet kažejo, da jih ni malo, ki so imeli zadnja leta pripombe glede izvedbe in kakovosti študija.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je nedavno - sicer zelo previdno - napovedal, da bi bilo treba izredni študij postopoma odpraviti, saj naj bi bil nepošten vir denarja, s katerim visokošolske ustanove na plečih študentov rešujejo svoje finančne težave. Kot pravijo na visokošolskem ministrstvu, minister sicer ni imel v mislih kakšne takojšnje reforme izrednega študija. Dodali pa so, da je »opozoril na nekatere anomalije v zvezi z njim. In na to, da bo potreben premislek, kako jih odpraviti v korist študentov.« Tudi tako jedrnata in zadržana napoved je bila dovolj, da so v slovenskem visokošolskem prostoru vsi zastrigli z ušesi.

Eksplozija izrednega študija

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.