23. 12. 2008 | Mladina 52
Se obeta ekoreferendum?
Naravovarstveniki proti sečnji gozda v občini Miklavž na Dravskem polju
Miklavški gozd
© domg.si
V Miklavžu na Dravskem polju, ki leži streljaj od Maribora, vre. Občina je že pred časom začela postopke, na podlagi katerih naj bi v delu miklavškega gozda, ki velja za največji gozdni kompleks v severnem delu Dravskega polja, omogočila gradnjo novega naselja. Skupina krajanov, združenih v Društvo za ohranitev miklavškega gozda, temu odločno nasprotuje. Njihovo peticijo je doslej podpisalo že več kot 1200 podpornikov iz vse Slovenije, s svojimi podpisi pa od občine zahtevajo, da nemudoma prekine vse dejavnosti, ki naj bi omogočile, da bi na šestih hektarih gozda zrasla nova soseska s 45 individualnimi stanovanjskimi hišami, 24 dvostanovanjskimi objekti in šestimi vilami bloki ter vrtcem.
Zakaj društvo nasprotuje sečnji gozda? Njegovi člani so prepričani, da ta ne bi bila sporna le z ekološkega, temveč tudi s pravnega vidika. Leta 1990 je mariborska občina, h kateri je takrat še sodil Miklavž, sprejela načrt za gradnjo avtocestnega odseka Šentilj-Zagreb, ki naj bi potekal mimo Miklavža. V društvu pravijo, da je gozd s tem postal stavbno zemljišče. A ta status naj bi po njihovem prepričanju osem let pozneje izgubil, ker je bil načrt za avtocesto na tej trasi razveljavljen. Tako so predpis razumeli tudi v leta 1998 nastali občini Hoče-Slivnica, ne pa v prav tako novonastali občini Miklavž na Dravskem polju, zato naj bi del gozda ostal nepravilno vpisan kot zazidljivo območje. Na to so občino že večkrat opozorili, a kot pravijo, je ta »pod pritiskom lastnikov zemljišč« nadaljevala postopke za poseg v gozd. In kdo so pravzaprav lastniki zemljišč? Potem ko je župan Leopold Kremžar dejal, da bo novo naselje namenjeno drobnim lastnikom in ne podjetjem, ki bi gradila bloke, je društvo postreglo s podatkom, da naj bi imeli mali lastniki (s parcelami, velikimi manj kot 1900 m2) v lasti le četrtino vseh zemljišč.
Na občini očitke zavračajo kot neutemeljene. Trdijo, da sta veljavni prostorski načrt in celoten postopek sprejemanja podrobnega občinskega prostorskega načrta popolnoma v skladu z zakonodajo. To naj bi dokazovala ekspertiza podjetja ZUM Maribor, v kateri piše, da imajo zemljišča status zazidljivih zemljišč neodvisno od stornirane avtocestne trase. Tudi z naravovarstvenega vidika naj poseg v gozd ne bi bil sporen, saj okoljsko ministrstvo od občine ni zahtevalo celovite presoje vplivov na okolje, naravovarstvene smernice Zavoda za varstvo narave pa določajo, da »na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost«.
Miklavški občinski svet je prejšnji četrtek dokončno požegnal gradnjo novega naselja na današnji gozdni površini. Za je glasovalo deset svetnikov, proti pa trije. A predsednik Društva za ohranitev miklavškega gozda Marko Kovačič ter miklavški izpostavi strank Zares in SD so medtem že začeli zbirati glasove podpore za vložitev zahteve za razpis referenduma, s katerim naj bi razveljavili občinsko odločitev. Na njihovo veliko presenečenje so v le dveh dneh zbrali 200 podpisov za referendumsko zahtevo ali enkrat več, kot bi bilo treba. Podpise kljub temu še zbirajo, 31. decembra pa jih bodo predložili miklavškemu občinskemu svetu; ta naj bi po novem letu razpisal tudi uradno zbiranje podpisov za razpis občinskega referenduma.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.