Monica bin Laden

Če ne bi bilo Monice Lewinsky, ne bi bilo 11. septembra

Letos je minilo 10 let od »afere Monica Lewinsky«, ki je skoraj pogoltnila, odpihnila in pokopala ameriškega predsednika Billa Clintona. Zakaj je ta afera tako pomembna in tako usodna? Ker je pogoltnila, odpihnila in pokopala Ameriko - ker je imela hude, katastrofalne, apokaliptične posledice: če ne bi bilo Monice Lewinsky, ne bi bilo 11. septembra 2001. Afera Monica Lewinsky je omogočila teroristični napad na Svetovni trgovinski center. Okej, naj vam pojasnim.
Če malce pomislite, potem sta drugo polovico devetdesetih intonirali dve naraciji: konspirologija in terorizem. Na eni strani ste imeli teorije zarote, s katerimi je skušala desnica kompromitirati, destabilizirati in zrušiti Clintona - na drugi strani pa ste imeli Al Kaido, ki je napadala in razstreljevala ameriške tarče, tedaj še zunaj Amerike. Na eni strani ste imeli Monico Lewinsky - na drugi strani pa Osamo bin Ladna.
Afera Lewinsky je izbruhnila na začetku leta 1998, ko so razkrili, da ima Clinton romanco s pripravnico po imenu Monica, in ko se je »oralni seks« iz porničev preselil na časopisne naslovnice. A ne pozabite, da je bila ta afera le kulminacija množice »afer«, s katerimi je desnica tedaj pritiskala na Clintona. Desničar-
ski, ultrapatriotski, prorepublikanski magnati so financirali »raziskovalno-novinarske« ekspertize o Clintonu in zlagali masivne teorije zarote, s katerimi so skušali ustaviti Clintona. In to od dneva št. 1. Dokazati so skušali, da je Clinton morilski, degenerirani, skorumpirani, gangsterski Antikrist, ki hoče vpeljati policijsko državo in ukiniti ustavo. Streljali so iz vseh topov. Spomnite se le nekaterih teorij zarote.
RockGate: Little Rock je bil ameriška Transilvanija, ko je bil guverner Arkansasa Bill Clinton - magnati so prirejali orgije, puncam na riti ugašali čike in jih šopali s kokainom. KokainGate: Clinton je pod pretvezo guvernerstva dilal z orožjem in mamili - z letališča Mena so vzletala letala z orožjem, odromala v Nikaragvo in se vračala s kokainom, za katerega je potem poskrbel legendarni diler Barry Seal (orožje za kokain). BrownGate: Ron Brown, minister za trgovino, se je v Bosni smrtno ponesrečil v letalski nesreči, ki je bila le krinka za likvidacijo - likvidirati ga je dal Clinton. IndoGate: Clintonovo predvolilno kampanjo so financirali indonezijski mogotci. BlackGate: Clinton je črnske glasove kupoval s kešem. LiunaGate: Clinton je povezan z mafijo, kajti med njegovimi donatorji najdete tudi Arthurja Armanda Coio, šefa sindikata LIUNA (Internacionalni delavski sindikat severne Amerike), ki je povezan z mafijo. FosterGate: Samomor Vincenta Fosterja, Clintonovega prijatelja in osebnega svetovalca (urejal je njegove finance), ni bil samomor, ampak umor, ki ga je zrežiral Clinton, to pa zato, ker je Foster preveč vedel o aferi Whitewater. WhitewaterGate: Clintona sta v času, ko je bila Hillary partnerka v odvetniški pisarni Rose, bajno zaslužila s čudnimi posojili, nakazili, investicijami, transakcijami, špekulacijami in zapletenimi shemami.
Afera Whitewater je bila afera št. 1, »mati vseh afer«, dokler je ni izpodrinila Monica Lewinsky. Končalo se je z impičmentom Clintona, ki pa ni uspel. Ergo: Clinton je ogromno časa, energije, logistike in strategije porabil za to, da je odbijal napade desnice. Ali bolje rečeno: desnica je Clintona držala v večnem šahu. Na vsak način mu je skušala omejiti manevrski prostor. Kar ji je uspelo. Medtem se je namreč Al Kaida vse bolj krepila. Vse bolj je bila pogubna, odločna, nevarna - in vse bližje je bila Ameriki. Leta 1995 je v savdskem Riadu eksplodirala bomba in pokončala pet ameriških vojakov, leto kasneje pa je bomba raztrgala ameriško vojaško bazo Khobar v Savdski Arabiji - umrlo je 19 oseb. Oba pokola je podpisala Al KaIda, toda bin Laden je bil tedaj že v Afganistanu.
Kako to, da Clinton ni šel ponj? Natanko to je hotel: izvesti hitro invazijo na Afganistan, prijeti bin Ladna in ga odpeljati v Ameriko. In zakaj je invazijo odpovedal? Iz treh razlogov. Prvič, ker mu je nad glavo še vedno visela mučna senca Somalije, v kateri se je misija ameriških rendžerjev katastrofalno ponesrečila - truplo enega rendžerja so domačini potem vlekli po tleh. Drugič, Clinton se je bal, da bi bila ob invaziji »kolateralna škoda« prevelika in da bi umrlo preveč afganistanskih civilistov. In tretjič, bal se je, da se bo v javnosti ustvaril vtis, da gre le za diverzijo in da skuša z vojaško intervencijo le preusmeriti pozornost z »afer«, ki so ga obkrožale. Desnica je Clintonu zavezala roke, tako da ni mogel reagirati - desnica mu je manevrski prostor tako omejila, da je moral bin Ladna pustiti na prostosti. Medtem ko je desnica ubijala Clintona, je Al Kaida ubijala Ameriko. In če je imel Clinton že leta 1996 tako malo manevrskega prostora, potem si lahko živo predstavljate, kako malo ga je imel šele leta 1998, ko je Al Kaida simultano razstrelila dve ameriški ambasadi v vzhodni Afriki, v Keniji in Tanzaniji. Clinton je tokrat reagiral: daljinsko je razstrelil farmacevtsko tovarno v Sudanu, ki naj bi delala za Al Kaido, in nekaj bin Ladnovih kampov v Afganistanu. Toda vsi so mu takoj očitali, da skuša s tem le preusmeriti pozornost z afere Lewinsky.
Resnica je bila ravno obratna: to je bilo vse, kar je lahko naredil. Toliko manevrskega prostora je imel. Za bin Ladnom ni mogel. Če ne bi bilo Monice Lewinsky, bi šel lahko za njim. Do konca. Če ne bi bilo Monice Lewinsky, ne bi bilo več Osame bin Ladna. Če ne bi bilo Monice Lewinsky, morda ne bi bilo 11. septembra.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.