Urša Marn

 |  Mladina 1  |  Politika

Z davčnimi blagajnami nad goljufe

Bo tudi nova vlada dovolila prodajo programske opreme, ki omogoča utajo ustvarjenih prihodkov?

Sporne niso blagajne same po sebi, pač pa programska oprema za vodenje teh blagajn - ta namreč omogoča brisanje evidentiranega prometa brez sledenja.

Sporne niso blagajne same po sebi, pač pa programska oprema za vodenje teh blagajn - ta namreč omogoča brisanje evidentiranega prometa brez sledenja.
© Borut Peterlin

Vrednost sive ekonomije naj bi, sodeč po študiji dr. Friedricha Schnei-derja z Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, leta 2005 v Sloveniji znašala 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda ali približno osem milijard evrov - toliko, kolikor znaša celoten letošnji državni proračun. Za primerjavo: v istem obdobju je siva ekonomija v Avstriji znašala le 9,3 odstotka BDP, v Švici pa le 8,5 odstotka BDP. Skoraj polovico sive ekonomije v Sloveniji sestavljajo utaje ustvarjenih prihodkov pri davčnih zavezancih, ki so za svoje blago ali storitve dolžni izstavljati račune in ki poslujejo z gotovino, na primer gostinci, odvetniki, zdravniki, zobo-zdravniki, frizerji, polagalci ploščic, pleskarji in razni drugi obrtniki. Podatke o ustvarjenih prihodkih prirejajo prek računalniško vodenih registrskih blagajn. Ker prikažejo manj prihodkov od dejanskih, davkariji plačajo manj davka, kot bi ga bili dolžni plačati. Sporne niso blagajne same po sebi, pač pa programska oprema za vodenje teh blagajn - ta namreč omogoča brisanje evidentiranega prometa brez sledenja. Takšno prirejanje poslovnih rezultatov je pri naknadnem davčnem nadzoru težko odkriti. Bistveno boljši učinek je mogoče doseči z obvezno uporabo tako imenovanih davčnih blagajn. Za kaj gre?
Davčne blagajne so posebna oblika registrskih blagajn, ki uporabnikom omogočajo natančno evidentiranje poslovnih dogodkov, hkrati pa onemogočajo poznejše spreminjanje. Od navadnih blagajn se razlikujejo po tem, da imajo posebno spominsko enoto, v katero uporabnik ne more poseči. Vsi izdani računi se zapišejo v to enoto in uporabnik jih ne more izbrisati, kot je to mogoče pri navadnih blagajnah.
Med državami, ki so davčne blagajne že uvedle, so na primer Švedska, Italija, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Češka, na uvedbo pa se pripravljata tudi Nemčija in Nizozemska. In kako je s tem pri nas? Ministrstvo za finance je skupaj z davčno upravo letos sicer začelo preučevati možnost uvedbe davčnih blagajn, a dlje od tega ni prišlo. Na ministrstvu za finance naj bi se v mandatu ministra Andreja Bajuka ukvarjali le z vprašanjem višine stroškov uvedbe davčnih blagajn, manj pa s pozitivnimi učinki. Novega sistema seveda ni mogoče vpeljati čez noč. Tudi če bi zakon, ki bi predpisoval obvezno uporabo davčnih blagajn, sprejeli že leta 2009, jih v praksi ne bi mogli uvesti prej kot v dveh letih, saj bi morali dopustiti prehodno obdobje, v katerem bi davčni zavezanci stare blagajne lahko zamenjali z novimi.

Kako goljufajo?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.