Vanja Pirc

 |  Mladina 1  |  Politika

Kratek spomin in sprenevedanje

Zakaj se vodstvo RTV Slovenija, ki od vlade zahteva dvig RTV-prispevka, spreneveda, ko pa je samo največ pripomoglo k sedanji finančni krizi na nacionalki?

Sveta Trojica: Možina, Guzej in Vasle

Sveta Trojica: Možina, Guzej in Vasle
© Borut Krajnc

V ponedeljek ob 19.55 bi moral prvi program TV Slovenija (TVS) predvajati novi del nadaljevanke Brat bratu, ki jo je Branko Đurić - Đuro priredil na podlagi britanske humoristične serije Samo bedaki in konji. A Bineta, Braneta in njunega dedka ni bilo na sporedu, saj je TVS namesto nadaljevanke predvajala TV-igro Zorana Hočevarja Bonboniera. Kam je izginila nadaljevanka, ki je v zadnjih mesecih dvignila obilo prahu in je veljala za eno od paradnih programskih novosti aktualnega vodstva RTV Slovenija? Kot kaže, se poslavlja s TV-ekranov. In morda ne le začasno. Januarja bodo v njenem terminu predvajali informativno oddajo Polemika in angleško humoristično nadaljevanko Želite, Milord.
Od nadaljevanke Brat bratu si je RTV veliko obetala, predvsem zaradi pričakovanj vodstva, ki niso bila ravno v skladu s poslanstvom javnih RTV-servisov, da bo dosegla visoko gledanost, s tem pa tudi višje oglasne prihodke. RTV se je serije sicer lotila brez javnega razpisa, na podlagi skrivnostne, javnosti doslej še nerazkrite pogodbe s Studiem Moderna, ki je bil posrednik med TVS in Đurićem, za projekt pa naj bi skupaj s tehniko, reportažnim avtom, kadri in opremo odštela kar 2,3 milijona evrov ali 36.000 evrov na posamezni del nadaljevanke, kar jo uvršča med najdražje nadaljevanke v zgodovini RTV.
In zakaj je snemanje zdaj, tri mesece po začetku predvajanja nadaljevanke, zastalo? Kot pravijo na RTV, naj bi bil razlog za zaplet v programsko-produkcijskem načrtu za leto 2009. Ker ga na RTV še vedno niso sprejeli, od novega leta produkcijskih stroškov ne morejo več plačevati vnaprej, temveč so prisiljeni delovati na podlagi mesečnih postavk. Na »dvanajstine« so na RTV sicer že navajeni, saj jih ne izkušajo prvič, kljub temu pa naj bi se že odločili, da bodo dali pri financiranju drugim projektom prednost pred nadaljevanko Brat bratu.
Razlog za umik nadaljevanke naj bi bil torej povezan s financami. V zadnjih nekaj mesecih naj bi nacionalka ne glede na dvanajstine pošteno zabredla v finančno stisko. A do tega ni prišlo čez noč. Edini finančni primanjkljaj, ki bi nacionalko v zadnjem času lahko presenetil, je povezan z reformo plačnega sistema, saj je Janševa vlada RTV obljubila štiri milijone evrov za plače po novem sistemu, potem pa nakazila ni bilo. In ga še vedno ni. Vsi ostali razlogi za rdeči alarm so bili pričakovani. Jasno je bilo tudi to, da se zaradi sprejetja Grimsovega zakona o nacionalki RTV-prispevek od leta 2004 ne usklajuje več z letno stopnjo inflacije in torej ostaja zamrznjen, RTV pa je zgolj zaradi tega do danes izgubila 13 milijonov evrov prihodkov. To »darilo« je RTV podarila Janševa vlada, ki je leta 2005 ljudstvo k podprtju Grimsovega zakona na referendumu vabila prav z obljubo o »nižji naročnini«.
Ob vsem tem se zdi toliko bolj nerazumljivo, da se je nacionalka lani sploh spustila v tako drag projekt, kot je nadaljevanka Brat bratu. Ali pa v še en podoben projekt, v dnevno nadaljevanko Strasti, pri kateri so sicer pripravili javni razpis, a naj bi po zadnjih podatkih po pogodbi za 110 delov odšteli 1,795.200 evrov. In kako bo RTV poravnala vse te stroške? Bodo tudi Strasti umaknili s programa? Kot kaže, je vodstvo RTV rešitev za zdaj našlo v »družinski srebrnini«, v sredstvih od prodaje Eutelsatovih delnic, ki naj bi jih nacionalka praviloma trošila zgolj za razvoj in ne tudi za projekte, za katere bi morala sicer poskrbeti s tekočim poslovanjem. Strasti so torej zakamuflirali v razvojni projekt, tako kot so to storili z drugimi nadaljevankami, zabavno-glasbenimi oddajami in raznimi praznovanji, za katere je nadzorni svet RTV zgolj v prvih šestih mesecih lanskega leta vodstvu RTV odobril 12 milijonov evrov. Nadzorniki glede Strasti sicer niso povsem uslišali vodstva RTV, saj so nadaljevanki 12. decembra odobrili »le« 1,5 milijona evrov razvojnih sredstev, ne pa tudi manjkajočih 295.000 evrov. Od vodstva so obenem zahtevali temeljito poročilo o oglaševanju, gledanosti in stroških nadaljevanke, saj jim doslej predstavljene informacije niso bile dovolj.
Kdaj bo sprejet letošnji programsko-produkcijski načrt in kdaj se bo financiranje nacionalke vrnilo v »normalo«, ni jasno. Dejstvo pa je, da skuša vodstvo RTV s tem, ko zavlačuje s trenutno situacijo, prisiliti vlado, da čim prej spremeni zakon o RTV, in sicer tako, da bo znova mogoč dvig RTV-prispevka in s tem višji prihodki sami RTV. S poslovnega vidika je njihovo zahtevo mogoče razumeti, z moralnega pa nikakor ne. Guzeja, Možino in Vasleta je namreč na položaje pripeljala prav naklonjenost prejšnji oblasti in s tem tudi Grimsovemu zakonu - prav tistemu, v katerem so tudi členi, ki so evidentno napisani v škodo nacionalke. So zdaj, ko je Janšo zamenjal Pahor, na to nenadoma pozabili? Če so se namreč slabosti RTV-zakona zavedali že pred zamenjavo oblasti, ni jasno, zakaj niso že od Janše tako odločno zahtevali, naj zakon spremeni. Kakšni gospodarji javnega RTV-zavoda pravzaprav so, ker tega niso storili in ker so obenem, namesto da bi se pripravljali na gospodarsko krizo, zapravljali za megalomanske projekte?
Spletni komentator Vojko Flegar je v enem svojih zadnjih komentarjev predlagal, da RTV-prispevka ne bi zvišali, temveč bi ga znižali za polovico in vodstvo RTV postavili v položaj podjetnikov, ki se morajo prilagoditi polovičnemu padcu prodaje. »Če bo sedanje vodstvo RTV novim razmeram kos, bo seveda ostalo, če ne, se bo samo ''odstopilo'',« je zapisal Flegar. Takšen eksperiment bi sicer najverjetneje bolj kot vodstvo prizadel »navadne« zaposlene na RTV. A v vsakem primeru bi moralo vodstvo RTV odgovarjati za svoja dejanja in za zgrešene poslovne poteze.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.