Koalicija v senci?
Zakaj so volivci sploh izbirali, če bodo v partnerstvu vse zakone pisale vse stranke?
Konkurenta ali partnerja?
© Matej Leskovšek
Očitno je postalo moderno, da se stranke po povolilni razdelitvi vlog na koalicijske in opozicijske začnejo dogovarjati o sodelovanju za dobrobit države, za dobrobit državljanov. Odgovor na ta izziv naj bi bil vedno znova partnerstvo.
Tokrat so v nasprotju s prejšnjim mandatom predlog partnerstva pripravili kar v opozicijski SDS. Predsednik vlade Borut Pahor je predlog pozdravil, se sestal z opozicijskimi SDS, SNS in SLS in po sestanku povedal, da v kratkem sledi usklajevanje besedila dokumenta.
Janša predlaga, da bi se usklajevali o vseh zakonih, in to preden bi se o njih izrekla vlada. Gre za drzen predlog, za katerega se, glede na izjave članov drugih treh koalicijskih partnerjev, zdi, da pač ne bo dobil podpore. Zakaj bi tudi jo, oblast je zdaj v njihovih rokah, zdaj oni lahko sprejemajo odločitve. Zdaj koalicija celo mora sprejemati odločitve, zdaj morajo prevzeti tudi odgovornost. V ta položaj so jih postavili volivci in ne nazadnje, ta položaj so si novi koalicijski partnerji pred volitvami tudi močno želeli. Da bodo sprejemali odločitve in prevzemali odgovornost zanje, je ne nazadnje že kot vodja opozicije, potem kot kandidat za mandatarja in tudi kot premier ves čas govoril Pahor. In Pahor je govoril tudi, da s SDS po volitvah v nobenem primeru na bo šel v koalicijo. Šlo je za jasen odgovor, kdo je s kom oziroma kakšne so razlike med eno in drugo politiko, ki se je zameglil prav ob prejšnjem partnerstvu. In na račun te nedvoumne odločitve je SD, ki je veljala za edino alternativo SDS za zmago na volitvah, zagotovo dobila določene glasove, ki bi se sicer razpršili po levici. Štiri mesece po volitvah pa bosta Janez Janša in SDS že soustvarjala zakonodajo, odločala torej o vsem ali skoraj o vsem tem, o čemer sta v preteklem mandatu? In to kljub temu, da so volivci, bolj kot kaj drugega, na volitvah glasovali proti takrat vladajoči politiki.
Glede na odpor drugih treh koalicijskih strank in glede na to, da je Pahor zaupal pisanje vsebine pogodbe o partnerstvu predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču, je pričakovati, da znotraj partnerstva SDS sicer ne bo soodločala o vsem, pač pa le o določenih žgočih zadevah in zadevah z daljnosežnejšimi posledicami. Kljub temu partnerstvo po dosedanjih izkušnjah dejansko ne da rezultatov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno, vedno pa zamegli odgovornost, razdeli zasluge in zbega volivce. Zakaj bi Slovenija, stabilna demokratična država, sploh rabila nekakšno neuradno vlado narodne enotnosti, koalicijo v senci? Kaže, kot da slovenska politika, ne glede na pol, meni, da so pred njo naloge, ki jih ne more opraviti vsakokratna zmagovalka volitev skupaj s svojimi koalicijskimi partnericami. Kaj šele bo, ko pridejo res težki časi? Koga bodo potem volili volivci, če bodo menili, da jih je partnerstvo vseh parlamentarnih strank razočaralo?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.